Med slikarskim procesom je povezava med menoj in sliko, ki nastaja, neposredna, to pa mi omogoča, da na svojih slikah razpoznavam troje močnih nezavednih in tudi arhetipskih vplivov prostora, ki v njem živim:
- urbana urejenost mesta (Ljubljana in Maribor) se kaže pri urejanju in usklajevanju slikarskih elementov.
- globalni vtis se kaže v svetlobi Soške doline in Sredozemlje (domači kraj starih staršev).
- barvni vtis, oblikovalno izbiro pa mi pogosto narekuje severni koroški gozdnati svet pod Peco (domači svet starih staršev).
Vsa ta tri okolja, ambienti me osebnostjo določajo s svojo naravo, arhitekturo ter duhovnim in materialnim izročilom.
K vsakemu novemu platnu pristopim z lastnim nemirom gibanja ČASA v nekem prostoru, in ta je tudi učinek-efekt dogajanja na sliki. Dogodek na sliki pogosto nastane kot arhetipski, ne hoten, zavesten.
Nedoločnost kronološkega vtisa postavlja realni čas v nelinearni fragment preteklega, sedanjega ali prihodnjega časa.
S slikarskim razmišljanjem pa nastaja na sliki urejeni kaos.