Jože Tisnikar (1928-1998) se je med leti 1954 in 1964 slikarsko izoblikoval pod mentorstvom akademskega slikarja Karla Pečka. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1970 za slikarska dela, razstavljena v letu 1969. Najbolj je poznan po svojih upodobitvah krokarjev in temačnih podobah ekspresivnih in eksistencialističnih vsebin. Dvakrat se je preizkusil tudi kot scenograf. Naredil je likovno zasnovo za lutkovno igro Svetlane Makarovič "Mrtvec pride po ljubico" (1986) in scenske predloge za dramo "Singer" za Shakespeare Theatre v Londonu (1989). Umrl je v prometni nesreči.
Tisnikar je znan po svojevrstnem načinu slikanja. Njegove slike so odraz sveta preprostih ljudi. Glavna ikonografska tema njegovih del je bila smrt. Sicer pa je rad upodabljal tudi osamljenost vsakega živega bitja, od človeka do živali. Čeprav ga je likovna kritika umestila v bližino eksistencialno izraznih umetnikov, ki so jih označili s terminom "temni modernizem", je ostal eden najbolj samosvojih slovenskih slikarjev.
Zbirka Tisnikarjevih del hranijo v Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec, zasebni lastnik Alojzu Ovseniku iz Kranja in koncern Gorenje v Velenju.
