Maksim Gaspari (1883-1980), slikar in ilustrator, je v letih 1903 in 1905 obiskoval grafično šolo in umetnostno akademijo na Dunaju. Na Dunaju je bil med ustanovitelji umetniškega kluba Vesna. Leta 1907 se je izpopolnjeval v Münchnu. Nato se je vrnil domov in med leti 1908 in 1911 odprl atelje pri J.N. Sadnikarju v Kamniku. Sadnikar je bil vseskozi (tudi v času študija) Gasparijev pomemben mecen. Do leta 1928 je na ljubljanskih srednjih šolah poučeval risanje. Nato pa postal restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Leta 1952 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado in leta 1972 postal redni član SAZU. V času med obema vojnama je naredil tudi scenografijo za SNG Drama. Ilustriral je mladinsko literaturo.
Gasparijeva umetnost je bila vseskozi oprta na domače folklorno izročilo. Mladostna dela je sicer še označevala secesijska stilizacija, značilne pa so bile kontrastne barve in lirično razpoloženje, kasneje pa je njegova poteza postala slikovitejša, barvni toni pa umirjeni. V njegovem opusu so glavni motivi slovenske folklore, portreti in krajine.
