Lojze Spacal (1907-2000), slikar in grafik, se je leta 1932 izšolal na umetnostnem liceju v Benetkah. V Rimu je leta 1934 postal profesor risanja in leta 1935 poučeval tudi na strokovnih šolah v Trstu. Leta 1936 se je vpisal na višjo umetnostno šolo v Monzi in zasebno študiral na Akademiji Brera v Milanu. Leta 1974 je prejel Prešernovo nagrado za grafični in slikarski opus.
Spacal je bil eden izmed najpomembnejših svetovno priznanih predstavnikov sodobne grafične umetnosti. V njegovih delih se kaže ljubezen do Krasa. Kraška motivika je vseskozi prežeta s čustvenimi vzgibi in trenutnimi doživljaji. Še posebej je upodabljal Kras v skromnih odtenkih in zimskih tonih, ko Kras zaživi v vsej svoji lepoti in dramatičnosti. V začetnih delih se kaže poetična simbolika neresničnega sveta. Sam je večkrat dejal, da mora biti likovna umetnina kot glasba: opojna, zamaknjena in slišna v tišini.
Razstavljal je tako doma kot na tujem (Milano, Rim, Benetke, Firence, Moskva, Leningrad, Praga, Varšava, Beograd, Zagreb). Njegova dela sta odkupilli Galerija sodobne umetnosti v Rimu in Galerija sodobne umetnosti v Milanu. Prisotna pa so tudi v številnih zasebnih zbirkah doma in v tujini. Povabljen je bil na Quadriennalo v Rim in na Bienalle v Benetkah. Na beneškem Bienallu se je predstavil leta 1948, 1954 in 1958, ko je prevzel eno izmed vodilnih mest v italijanski grafiki. Njegovo javno umetniško delovanje se je pričelo leta 1937 s skupinsko razstavo v Trstu. Tri leta kasneje pa je imel v istem mestu že lprvo samostojno razstavo. Uveljavil se je tudi z monumentalnimi freskami v župni cerkvi v Gradnu v goriških brdih in z dekoracijami na oceanskih parnikih.
Umetniku in njegovemu delu je posvečena Galerija Lojzeta Spacala v Štanjelu.
