Ive Šubic (1922-1989), slikar, grafik, ilustrator, je leta 1948 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (pri prof. Antonu Gojmiru Kosu in Božidarju Jakcu). Leta 1950 je zaključil še specialko pri prof. Gabrijelu Stupici. Umetniško pot je Šubic začel že v srednji šoli, saj je obiskoval kiparski oddelek Tehniške srednje šole v Ljubljani, kjer ga je poučeval kipar France Kralj. Nato se je leta 1940 vpisal na Akademijo likovnih umijetnosti v Zagrebu, vendar je njegov študij prekinila druga svetovna vojna. Leta 1941 je odšel v partizane, kjer je bil tudi likovno dejaven. Njegova najpomembnejša dela so namreč nastala v partizanih in jih uvrščamo med propagandno grafiko.
Ive Šubic je najpomembnejši slovenski avtor del s tematiko NOB. Sicer pa imajo v njegovem slkarstvu vidno mesto tudi motivi iz kmečkega življenja. Poleg krajinskih je upodabljal tudi figurane motive. Njegova dela so nastala v tehniki olja, tempere, risbe, grafiki, freski, sgraffitu in mozaiku. Ukvarjal se je tudi z monumetntalnim slikarstvom. Z mozaikom je okrasil vežo palače Skupščine RS v Ljubljani (današnji Parlament). Njegova zgodnja dela so obarvana z realizmom, medtem ko se je v kasnejših obdobjih bolj posvetil ekspresionizmu, kubizmu in na koncu tudi primitivizmu.
Leta 1968 je za razstavljena slikarska dela v galeriji Škofjeloškega muzeja (1967) prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 1979 pa je za likovne stvaritve prejel še Prešernovo nagrado.
