Štefan Planinc (1925), slikar, je leta 1954 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gojmir Anton Kosu. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo pri pof. Mariju Preglu. Že v dijaških letih je obiskoval slikarsko sekcijo KUD France Marolt, ki jo je vodil Marij Pregelj. Leta 1961 je dobil štipendijo za študijsko izpopolnjevanje v Parizu, kjer je obiskoval Lothovo šolo. Leta 1974 je kot docent začel poučevati na ALU in leta 1984 postal redni profesor.

Planinčevo slikarstvo je stilno vseskozi nadrealistično. Motivi so potopljeni v podzavestni svet, fantastiko, sanje, neverjetno in neresnično, čeprav vseskozi slika tudi predmete iz realnosti. Ustvaril je vrsto ciklov, ki izražajo sanje prasvetov in nenavadno fantastiko. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1960 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Nato so začeli nastajati znameniti slikarski cikli Prasvet, Ceste, Zoon politikon...

Njegov slikarski opus dopolnjuje tudi širok opus ilustracij, s katerimi si je utrl pot med slovenske ilustratorje že takoj po koncu študija. Leta 2008 je prejel nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo na 8. slovenskem bienalu ilustracije.

Za svoje delo je prejel številna priznanja, med njimi tudi zlato medaljo na XIX. Bienalu du Fiorino v Firencah. Leta 1965 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarske stvaritve razstavljene v letu 1964. Do danes je imel več kot 40 samostojnih razstav. Bil je član skupine BE-54 in Grupe 69. Leta 2005 je del svojega opusa podaril Koroški galeriji likovnih umetnosti.