Avgust Černigoj (1898-1985), slikar, scenograf, je med leti 1920 in 1922 študiral na Akademiji v Bologni, kjer je spoznal futurizem. Od leta 1922 pa je študiral na Akademiji v Münchnu (pri prof. K. Becher-Gundahl) in na umetnoobrtni šoli v Münchnu (pri prof. J. Hillerbrand). Spomladi leta 1924 je nekaj mesecev obiskoval Bauhaus v Weimarju (prof. Kandinsky, Laszlo Moholy Nagy, Walter Gropius, Paul Klee). Ko je leta 1924 prišel v Ljubljano je tu ustanovil svojo slikarsko šolo (Za gradom 3). Leta 1924 je v času ljubljanskega velesejma v Ljubljani priredil prvo konstruktivistično razstavo. Razstava je bila zasnovana kot umetniško-politična provokacija. Leta 1925 je prišel v stik s Ferdom Delakom in njegovim "Novim odrom". Srečanje Černigoja z Delakom je bilo pomembno za razvoj konstruktivizma, skupaj sta leta 1926 napisala manifest v revijo Mladina. Po propagandno didaktični razstavi v Jakopičevem pavilijonu leta 1925 v Ljubljani je bil izgnan v Trst. V Trstu je ustanovil zasebno slikarsko šolo, pisal manifeste in organiziral konstruktivistično skupino. Leta 1926 je postal scenograf na odru sv. Jakoba v Trstu in zanj zasnoval vrsto konstruktivističnih scen. Leta 1927 je Černigoj sodeloval pri oblikovanju Delakove revije TANK. Leta 1928 sta z Delakom skupaj nastopila v Berlinu, njuno delo pa je bilo predstavljeno v Waldenovi reviji "Der Sturm". Med leti 1927 in 1937 se je ukvarjal s slikanjem velikih ladijskih dekoracij v okviru Studia d'architettura e decorazione za družbi LLoyd in Consulich. Med drugo dvetovno vojno so nastale poslikave v cerkvah v Drežnici in Grahovem. Po drugi svetovni vojni je postal učitelj risanja na slovenski gimnaziji v Trstu, nato pa vse do upokojitve učitelj risanja na slovenskem učiteljišču v Trstu. Leta 1976 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado. Podrobnejša predstavitev »
