Tehnični opis: Olje na lesonit, signirana in datirana spodaj desno.
Kot samouk in obdukcijski pomočnik je slikar Jože Tisnikar videl veliko smrti, objokovanja, žalosti. V slikah smrti je ob truplih združil svojo izkušnjo z upodabljanjem končnosti, ki čaka vse ljudi. Motiv minljivosti in trpljenja ni bil le njegova trenutna umetniška faza, temveč trajno eksistencialno spoznanje, ki ga je spremljalo celo življenje. Izviralo je iz težkega otroštva, prvega srečanja z mrtvimi med služenjem vojaškega roka v bolniškem oddelku ter iz njegovega vsakodnevnega dela, ko je bil zaposlen kot obdukcijski pomočnik v prosekturi. Slika Zadnje slovo spada v njegovo zgodnje zrelo ustvarjalno obdobje. Spopačenimi, grotesknimi obrazi navzočih je brisal mejo med živimi in mrtvimi. Žalujoči ob mrliču niso prikazani le kot opazovalci, temveč kot bitja, ki jih bližina smrti že prežema, razjeda in transformira.