Bednarik Sudec Katja

Bednarik Sudec Katja

Katja Sudec (1979) je diplomirala in magistrirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Izobraževanje je nato nadaljevala v Nemčiji, najprej v Leipzigu, kasneje na Universität der Künste v Berlinu, kjer je na Institutu Art in Context zaključila magisterij s teoretično nalogo: Miselne fikcije v govoru o umetnosti. Svoja dela je razstavljala na več skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini ter zanje prejela več priznanj. Trenutno deluje v Sloveniji kot samozaposlena v kulturi.

Spremljajte avtorja
1. Biografija
Opis

Vsako podobo se da razlagati, a absolutnega sveta slike se ne da razložiti. To je prepuščeno tistemu več, ki se konstituira v pogledu na podobo. Podobe mojih del so največkrat vzete iz vsakdanjega življenja iz opazovanja moje primarne družine ter okolice. To so podobe trenutkov radosti, ki se ne porajajo iz karierizma ampak iz zasebnega kroga. Samemu gledalcu hočem ponuditi možnost obujanja pradavnega, nepredstavljivega. Ponujena mu je ponovna oživitev dela. Moje delo je raziskovalne narave, sega od uporabe kovinskih plošč, prosojnih tkanin, ter uporabe različnih tehnologij.

Izobrazba
2008 - 2011MA, Art in Context
Magisterij Inštitutu Art in Context, UDK Berlin z nalogo: Miselne fikcije v govoru o umetnosti (Teorija kulturne vzgoje in likovno-umetniškega posredovanja/ Muzejska pedagogika, umetniško izobraževanje), Berlin
2006 - 2007Podiplomsko izpopolnjevanje
Academy of Fine Arts Leipzig, podiplomsko izpopolnjevanje pri prof. Joachimu Blanku, Media Art, Leipzig
2004 - 2006Magistra umetnosti
Študentka na Akademiji za likovno umetnost, magisterij slikarstva (mentorstvo: prof. Gorenc, prof. Barši, prof. Vogelnik, prof. Brejc), Ljubljana
2003 - 2004Študijska izmenjava
Študijska izmenjava na Akademie der Bieldenden Kuenste Muenchen, Klasse Ben Wilikens., München
1999 - 2003Akademska slikarka
Študentka na Akademiji za likovno umetnost Ljubljana, smer slikarstvo pri prof. Gustavu Gnamušu., Ljubljana
2. Multimedija
Multimedija
Bednarik Sudec Katja Glavna fotografija

Vir fotografij

Foto: Mankica Kranjec

3. Razstave in projekti
Samostojne razstave
2018Dotik tkanja
Galerija Srečišče, hostel Celica, Ljubljana
2017Razkrivanje identitete
Galerija Murska Sobota, kustos: dr.Robert Inhof, Murska Sobota
2009Spannungsfeld / In between
Galerija T40, Düsseldorf Galerija Weiser Elefant, Berlin, Düsseldorf, Berlin
Skupinske razstave
2014Sodobno slovensko slikarstvo po letu nič
Skupinska razstava Cankarjev dom, Sodobno slovensko slikarstvo po letu nič, kustos: Andrej Medved, Ljubljana in Obalne galerije, Piran, Ljubljana, Piran
2010A/DO/PT Art
Moscow International Biennale for Young Art; »Qui Vive?«, Rusija z Naomi Hennig, Moskva
Projekti
2013 - 2014Projekta AKTIV
Koncipiranje, programsko in organizacijsko vodenje usposabljanj projekta AKTIV (ESS, Društvo ŠKUC), Ljubljana
2011 - 2012Projekt SOdelujem Skupaj Integrativno na področju kulture
Koncipiranje in vsebinsko vodenje usposabljanj projekta SOdelujem Skupaj Integrativno na področju kulture http://www.so-delujem.com/projekt-sodelujem/ (Društvo ŠKUC), Ljubljana
2010Satellitenprojekte Berlin Bienale 6
Razvoji umetniško posredovalnih projektov: Satellitenprojekte Berlin Bienale 6: Meil lokales Model – v sodelovanju s Kreuzberg Museum ter montessori šolo in Resonanzessen http://www.rueckkopplungen.de/?tag=satellitenprojekt/, Berlin
4. Nagrade, priznanja in reference
Nagrade
2004Prešernova nagrada
Študentska prešernova nagrada za grafiko., Ljubljana
Reference
2011 - 2012Primer dobre prakse na ravni EU
Primer dobre prakse na ravni EU, “Vloga javnih umetniških in kulturnih inštitucij pri promociji kulturne raznovrstnosti in medkulturnega dialoga”; http://ec.europa.eu/culture/library/reports/201405-omc-diversity-dialogue-sum_en.pdf, Ljubljana
5. Mnenja kritikov
Dr. Robert Inhof

V opusu Katje Sudec je vseskozi prisoten dualizem med telesnim in duhovnim. Ta dualizem se na simbolicni ravni kaže v razlicnih razmerjih med svetlobo in temo, telesom in njegovo senco ter med preteklostjo in prihodnostjo. Pri tem je zanimivo, da Bednarik Sudceva ne vztraja pri samem razmerju kot nasprotju med dvema poloma, ampak v skrajni stopnji ta nasprotja tudi ukinja. Na takšen nacin ustvari svet, kjer telesno ni vec vzrok in razlog bolezni in smrti, prej postane razlog etericnosti in vecnosti. V tem smislu lahko njeno ustvarjanje imenujemo tudi »pravljicno«. Zlo je še vedno tukaj, vendar ne zares, navzoce je zgolj kot metafora, ki omogoci pomirjujoci razplet ter na takšen nacin teži k trajnosti. Umetnica uporablja tudi tehnike tkanja in izrezovanja, se pravi tehnike, ki tradicionalno veljajo za ženske in rokodelske pristope. Velik pomen v njenem ustvarjanju igra tudi sistem razlicnih vzorcenj, pri cemer pa so ji – za razliko od umetnikov Pattern Paintinga – simboli izjemno pomembni. Vzorcaste strukture ozadij na njenih delih torej ne kažejo zgolj na same sebe, temvec so postavljene v koncept umetnicine širše simbolike, ki bi jo prav tako lahko imenovali kot izrazito žensko simboliko, saj gre za koncept, v katerem prevladujejo motivi nosecnosti, krsta, poroke in družine nasploh. V bistvu sta v ustvarjanju Katje Sudec navzoca dva spomina. Eden je univerzalni, k v njenem primeru sega do izvirnega greha in Izgonu Adama in Eve iz raja, ki ga povzame,prezrcali in multiplicira po Masacciovem Izgonu iz raja iz Barncaccijeve kapele v cerkvi Santa Maria del Carmine in po Michelangelovem prizoru s stropa Sikstinske kapele. Drugi spomin je umetnicin osebni spomin na njeno otroštvo, preživeto v ožjem družinskem krogu, pri cemer ne gre za herbarij spominov, ki bi si ga umetnica ob dolocenih casih ogledovala kot družinski foto-album. Oba spomina B. Sudceva na neki tocki združi. Umetnici se univerzalni negativni spomin na izgon iz raja iznici s krstom, tako da se lahko univerzalni in osebni spomin zlijeta v enega samega brez nekih medsebojnih napetosti. Ta spomin je prav toliko dejanski spomin, kakor je tudi svoja lastna rekonstrukcija. Spomin, ki je potegnjen v sedanjost in prihodnost in na ta nacin iznicuje linearnost casa. B. Sudceva ustvarja svoja dela tudi s pomocjo starih družinskih fotografij, ki pa jih umetnica ne razume zgolj kot dokumente, temvec prej kot pomenske oznacevalce, ki nam izza snovnega kažejo na duhovno, ki pri njej samo po sebi nima nobene dolocene oblike saj se kot nevidni dih razprostira in oživlja razlicne oblike. Adam in Eva sta z Izvirnim grehom prinesla na svet Smrt. Tako v umetnicinem opusu najdemo tudi jabolko skušnjave. Jabolko se je eksegetom zdelo najbolj ustrezen sadež zaradi tega, ker je samostalnik malum enakozvocnica, ki pomeni tako jabolko, kakor tudi zlo. Jabolko je tisti osrednji motiv, zaradi katerega sta bila Adam in Eva izgnana iz Raja in se srecala s Smrtjo, v mitologiji je Paris izbral Heleno kot najlepšo žensko tako, da ji je vrgel jabolko, v pravljici Sneguljcica bratov Grimm pa Sneguljcici – v starko preoblecena maceha – ponudi strupeno jabolko. Tudi Sneguljcica pa je eden izmed likov, ki se pojavi v opusu Katje B. Sudec. B. Sudceva rekonstruira Rajski vrt s svojo panoramo Skriti vrt. Gledalec pri tem vstopi v krožno obliko, ki je od znotraj poslikana s cvetlicnimi motivi, od zunaj pa na njeno notranjost nakazujejo le blede transparence. Pri tem pa ne gre za dejansko rekonstrukcijo rajskega vrta. Sudceva namrec ne upodablja celotne flore in favne rajskega vrta in – kar je še pomembneje – ne upodobi Drevesa spoznanja, ampak se osredotoci zgolj na rože, ki pa so predstavljene kot lebdece in v razmerju do gledalca tudi nenavadno velike. Videti je, kot da bi se obiskovalec ob vstopu v ta skriti vrt spremenil v liliputanca, cvetovi rož pa postali guliverski. Te ogromne rože niso lebdece flower-power halucinacije. Te rože so tudi tokrat modificirani fragmenti spomina na vzorce na nekdanjih ženskih oblacilih, tapetah, zavesah in oblogah sedežnih garnitur, prtov in odej. Tisto, kar zbujajo vsi ti elementi, je duševni mir kot trajanje v casu. Pri tem torej gre za rajsko floro, ki jo ustvarja in po svoje rekonstruira umetnica in je sestavljena iz ornamentov domacijskih predmetov. Gre za konstrukcijo, ki ima, ce jo gledamo s pticje perspektive obliko prstana, ki nakazuje na sklenjeno vecnost. Vse kar se nahaja izven te nežne panoramske meje,se nahaja – simbolicno gledano – vzhodno od raja.

Dr. Robert Inhof
Tekst ob razstavi Razkrivanje identitete, 2017 - 2018

Mnenja zbirateljev o avtorju

Prijavite se kot član kluba zbirateljev in si oglejte mnenja ostalih članov o avtorju ali oddajte svoje mnenje.
Imate vprašanje, dvome ali ste negotovi glede avtorja

Pogovorite se z našimi strokovnimi sodelavci in vprašajte za mnenje in nasvet

Imate več vprašanj? Kontaktirajte nas ali si oglejte odgovore na strani za pomoč uporabnikov ali preko chata!
Bednarik Sudec Katja
Spremljajte avtorja Bednarik Sudec Katja

Spremljajte avtorja in bodite obveščeni o novih umetniških delih in razstavah in si zagotovite takojšnji dostop do informacij.

Spremljajte avtorja