Boštjan Jurečič - K-yuh

Tehnični opis

Akril na platno

Tematski opis

Kar nekaj časa sem si prizadeval nekako sestaviti barvno logiko del ameriškega slikarja Marka Rothka s figuralnim slikarstvom, kot sem ga sam razvijal skozi leta. V letu 2021 mi je to končno začelo uspevati. Oblikovno in s tem formalno logiko mojega starejšega slikarstva mi je uspelo nekoliko potisniti v ozadje in v ospredje pripeljati strukturno logiko slikarstva barvnega polja. V osnovi je le-to skoraj v celoti osnovano na barvnih kontrastih, z uporabo barv, ki nihajo okoli bližnjih ali identičnih tonskih vrednosti. Črno-bele fotografije Rothkovih slik ali slik narejenih po principih slikarstva barvnega polja nasploh so skoraj enovito sive, čeprav so sestavljene iz različnih barv. Ko mi je to barvno logiko uspelo pripeljati v figuralne kompozicije, se je zelo hitro izkazalo dvoje: za začetek je odpadlo veliko podrobnosti, ki so med drugim značilne za moje starejše slike. Razlog za ta odpad se skriva v drugem izkazu: obstaja namreč le manjši izbor barvnih vrednosti, s katerimi je to slikarstvo sploh mogoče. Ta izbor torej skrči barvno paleto in jo s tem naredi preglednejšo. Po drugi strani pa s svojo tonsko enovitostjo povzroči, da podrobnosti postanejo neopazne in s tem odveč. Skladatelj, ki se je ukvarjal z glasbo, ki je konceptualno in morfološko vzporedna Rothkovemu slikarstvu, je Francoz Gerard Grisey. Njegova 'spektralna glasba' niha okoli bližnjih tonskih višin. Od tod naslov za moje slike iz leta 2022.