Človek (316)

Avtor: Trampuž Nejc
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: digitalni tisk digitalne datoteke TIFF, na nivoju kode združene iz dveh datotek TIFF, podpisan in oštevilčen; EA + 1-33 + digitalna datoteka TIFF

Tematski opis: Datoteka TIFF je nastala v začetni raziskovalni fazi procesa razvijanja magistrskega dela z naslovom Napaka kot transformativna metoda. Za magistrsko delo je Trampuž prejel nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, praktični del pa je prejel še nagrado PS37 v galeriji Simulaker. Trampuž preizprašuje in obrača dojemanje napake; namesto neželenega odklona jo vzame kot orodje, ki ga lahko izkoristimo za odkrivanje novih teritorijev in dosego povsem nepričakovanih ciljev. Napako (odklon iz poti proti zastavljenemu cilju) vzame kot osrednji element metode (postopka za dosego točno določenega cilja). S provociranjem napake znotraj delujočega sistema zagotovi rezultat in obvladuje paradoks, ki nastane pri metodiziranju napake. Osredotoči se na tehnološko napako, glitch, ki nastane ob okvari digitalne slikovne datoteke; pri tem se okvari koda (besedilo), s katero je podoba zapisana. Če v kodo namerno posežemo na način, da del kode ene datoteke nadomestimo s kodo druge datoteke, se skozi napako in glitch zgodi združitev obeh podob, na tem principu pa bazira tudi končni interaktivni in animirani rezultat magistrskega dela. Vsebinsko se delo naslanja na problematiko vpliva tehnologije na družbo in vpliv naše družbe (podrejene konsumerističnemu sistemu, ki stremi k vedno več) na našo okolico in naravo, posledično pa spet nazaj nase. Eno od dveh združenih fotografij (fotografija narave) je avtor posnel sam v svojem fizičnem okolju, drugo pa je zajel v svojem digitalnem habitatu - spletu.

Avtor: Trampuž Nejc
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: digitalni kolaž; digitalni tisk; EA + 1-30

Tematski opis: Izhodišče kolaža so fotografije krajin, živali, predmetov, zgradb ipd., ki jih avtor najde na spletu. Tam izjemno razširjen žanr kičaste krajinske fotografije vzpostavlja kontradikcijo našemu resničnemu odnosu do narave, do katere se nemalokrat vedemo destruktivno in brezbrižno. Na podoben način uničevalno se do omenjenih fotografij vede avtor, ki izrablja procese pretirane, destruktivne računalniške manipulacije in tako iz digitalnih slikovnih datotek izvabi intenzivnejše barve in kompresijske artefakte ter vzpostavi samosvojo estetiko glitcha - napake (glitch je napaka v analognem ali digitalnem elektronskem sistemu, ta se lahko izrazi tudi v vizualnem). Pri delu uporablja tudi posnetke napak, s katerim se srečuje pri svojih dejavnostih. To estetiko glitcha združuje z izvornimi podobami krajine in podobami umetnih vedut, rezultat česar so bolj ali manj kompleksni digitalni kolaži.

Avtor: Pregelj Marij
Leto nastanka: 1957

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano zgoraj desno. Še ena slika iz leta, ko je začel Pregelj figuralne motive poenostavljati v abstrahirane arhitektonsko uravnotežene ploskovne kompozicije, ki dajejo tudi motivom, vzetim iz vsakdanjega življenja, monumentalen, arhetipski nadih. Istega leta kot ta slika so med drugim nastali njegovi monumentalni mozaiki na trboveljskem Delavskem domu; v koloritu te slike bi lahko prepoznali tudi korespondenco z njimi. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Jakopič Rihard
Leto nastanka: 1927

Tehnični opis: Olje na juto, signirano in datirano spodaj levo. Tipična Jakopičeva slika iz obdobja, ko se je iz impresionističnih izhodišč približal ekspresionizmu. Gre za oljno različico motiva, ki ga je Jakopič zasnoval kot del stropne poslikave v veži stavbe, imenovane Meksika, na današnji Njegoševi, nekdanji Ahacljevi cesti v Ljubljani (poslikava je danes zaradi neobstojne slikarske tehnike, ki je bila uporabljena, zelo slabo ohranjena). Umetnik je način, kako je prizore na tej poslikavi, v članku, ki ga je objavil v reviji Dom in svet, označil s temi besedami: »Skupine, oziroma prizori so prikazni, nekaki simboli življenjskih zgodb.« Begunska problematika je bila v času nastanka te slike v osrednji Sloveniji zelo pereča; begunci so prišli predvsem s Primorske, ki je bila pod oblastjo fašistične Italije. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Šuštaršič Marko
Leto nastanka: 1971

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj desno. To je ena od reprezentativnih slik umetnikovega tretjega ustvarjalnega obdobja, ki jih je slikar imenoval slikanice; v njih je v vizualne okvire, ki se zgledujejo po pop artu (lahko prepoznamo vpliv Joeja Tillsona), naselil raznovrsten vizualni material iz različnih časov, ki povezuje individualno in kolektivno, saj sega od osebnega imaginarija preko medijskega sveta do zgodovine umetnosti (na tej sliki lahko na primer desno spodaj prepoznamo citat Rembrandtove Danaje iz leningrajskega Eremitaža). Sopostavitev raznorodnih fragmentov učinkuje kot montaža in vzpostavlja sliko kot vizualno enigmo. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Sternen Matej
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno

Tematski opis: Najbolj samostojno se je med štirimi slovenskimi impresionisti razvijal Matej Sternen. V svoji zreli dobi je postal izoblikovana umetniška osebnost z nebrzdano temperamentno, široko potezo čopiča. S študijem fenomena slikovito razpršene barve je svojo tehniko razvil do virtuoznosti. V njegovih slikah sijejo radost nad otipljivo in bujno zemeljsko resničnostjo, življenjska strast in močan temperament. Prvi pri nas je vnesel v slikarstvo kot dominantno temo ženski akt. Podoba gole ženske zaradi senzualnosti postave in osvetljave, ki mehča ozadje slike že kar v prosojnost, izžareva slikarjevo strastnost in nenavadno občutljivost.

Avtor: Šuštaršič Marko
Leto nastanka: 1963

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj desno

Avtor: Šuštaršič Marko
Leto nastanka: 1955

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj desno

Avtor: Kos Gojmir Anton
Leto nastanka: 1948

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano zgoraj desno

Avtor: Kralj Tone
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirana desno spodaj: Tone Kralj

Tematski opis: Religiozna tematika je Toneta Kralja, ki je pomembno zaznamoval slovensko umetnost dvajsetega stoletja, spremljala vse življenje. S prekinitvami v razponu štiridesetih let se je vračal na Primorsko, kjer je med drugo svetovno vojno svoj boj namesto z orožjem bojeval s čopičem in ustvaril izjemen opus, saj je s freskami, slikami ali opremo obogatil mnogo cerkva. Odmaknjen v spomine na dolenjsko otroštvo in vpet v socialno tematiko kmečkega življenja je združil oboje. Občutje prazne vasi je prenesel v kompozicijo ženske figure, ki nima svetniškega sija kot na cerkvenih slikah. Kljub temu je ekspresivna, nadnaravna.

Avtor: Smrekar Hinko
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Svinčnik na papir, s fotografijo evidentirana v katalogu Hinko Smrekar (1883–1942), Narodna galerija, Ljubljana, 2021 pod št. 1536.

Tematski opis: Mehka risba s svinčnikom, ki skrajno premišljeno zapolnjuje vso površino slikovne predloge, je izjemen portret časa. Hinko Smrekar je bil boem in kljub socialnim stiskam pokončen človek − izzivalen in borben, a hkrati sočuten in razumevajoč med sodelovanjem s številnimi umetniki. Kot pravi slovenski Don Kihot se je boril za svoje ideale in pri tem razgaljal in smešil tudi tiste, ki so odločali o usodi svobodnega umetnika. V teh težkih časih je nastala risba, na kateri se bohotí ozračje kmečke veselice, polno smeha, petja in plesa moških veljakov in razvnetih žensk z avbami, ki poudarjajo narodno pripadnost.

Avtor: Gaspari Maksim
Leto nastanka: 1945

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj levo. Ta slika ima poseben pomen zaradi motivike. Nastala je namreč leta 1945, verjetno tik po koncu ali morda tik pred koncem druge svetovne vojne. Gaspari je krščanski motiv Pietà (Marija z mrtvim Jezusom v naročju) transformiral tako, da je v Marijino naročje – oziroma v naročje matere, katere glavo obseva svetniški nimb – položil mrtvega vojaka. Videti je, da je slikar vojaka namenoma upodobil tako, da glede na uniformo ne moremo identificirati njegove pripadnosti. Tako je nastala univerzalna podoba, ki jo lahko razumemo kot podobo, posvečeno vsem žrtvam vojne, morda tudi povojnih pobojev. dr. Miklavž Komelj