Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj desno. To je ena od reprezentativnih slik umetnikovega tretjega ustvarjalnega obdobja, ki jih je slikar imenoval slikanice; v njih je v vizualne okvire, ki se zgledujejo po pop artu (lahko prepoznamo vpliv Joeja Tillsona), naselil raznovrsten vizualni material iz različnih časov, ki povezuje individualno in kolektivno, saj sega od osebnega imaginarija preko medijskega sveta do zgodovine umetnosti (na tej sliki lahko na primer desno spodaj prepoznamo citat Rembrandtove Danaje iz leningrajskega Eremitaža). Sopostavitev raznorodnih fragmentov učinkuje kot montaža in vzpostavlja sliko kot vizualno enigmo. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirana in datirana desno zgoraj: G. A. Kos / 1960
Tematski opis: Slikarsko občutene, poetične podobe je Gojmir Anton Kos slikal realno, urejeno in brez odvečnih detajlov, a hkrati z elementi, postavljenimi v logičen red ter individualiziranimi v moralnem ozračju tedanje dobe. Najpomembnejša razlika med zgodnjimi in poznimi figuralnimi kompozicijami je v odnosu do upodobljenih portretnih figur. Iz položaja v prvem planu, ki napolnjuje ves prostor slike, je portretirano osebo izrinil v nedominanten položaj v prostor podobe, pri čemer se pri nekaterih portretih žensk in otrok bolj kot poteze obraza uveljavlja okolje, v katerem je portret narejen, oziroma portretu enakovredno imaginarno ozadje.
Tematski opis: Najbolj samostojno se je med štirimi slovenskimi impresionisti razvijal Matej Sternen. V svoji zreli dobi je postal izoblikovana umetniška osebnost z nebrzdano temperamentno, široko potezo čopiča. S študijem fenomena slikovito razpršene barve je svojo tehniko razvil do virtuoznosti. V njegovih slikah sijejo radost nad otipljivo in bujno zemeljsko resničnostjo, življenjska strast in močan temperament. Prvi pri nas je vnesel v slikarstvo kot dominantno temo ženski akt. Podoba gole ženske zaradi senzualnosti postave in osvetljave, ki mehča ozadje slike že kar v prosojnost, izžareva slikarjevo strastnost in nenavadno občutljivost.
Tehnični opis: Akril na pleksi steklo. Umetnina je objavljena v monografiji Jože Ciuha na strani 228 in 229, ki jo je izdala Državna založba Slovenije leta 1985. Avtorji monografije Zoran Kržišnik in drugi. Reprezentativno delo umetnika, čigar življenjska in umetniška pot je bila docela samosvoja ter je združevala slikanje, pisanje in študije zahodnih in vzhodnih duhovnih tradicij. Na tej sliki vidimo dve njegovi značilni domišljijski figuri, ki zbujata asociacije na špansko nošo sedemnajstega stoletja; v povezavi z naslovom lahko na tej sliki prepoznamo obenem fascinacijo z družbenimi rituali in distanco do njih v očeh nekoga, ki začudeno gleda človeško komedijo. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Značilno Miheličevo delo iz poznega obdobja, v katerem je umetnik variiral svoje prepoznavne motive, ki poudarjajo bolečino minevanja. Če so se v njegovem zgodnjem ustvarjalnem obdobju ti motivi povezovali s socialnim protestom in zelo bolečim osebnim občutjem sveta, je v poznem obdobju preigravanje teh motivov, ki so se razrasli v svojevrstno fantastiko, postalo kar njegov prepoznaven osebni slog. Motivno je tej sliki zelo sorodna slika Dafne I iz leta 1975, vendar je njen učinek bistveno drugačen zaradi popolnoma drugačnega kolorita. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Akril na platno, signirano spodaj levo. Miheličeva oljna slika, na kateri je bolj kot barva pomembna risba, je variacija dveh slikarjevih najbolj priljubljenih in najbolj prepoznavnih motivov: kurenta, ki ga je običajno upodabljal v povezavi s smrtjo, tu pa učinkuje kot trohneče drevo, in nimfe Dafne, ki se v antičnem mitu spremeni v lovor, Mihelič pa je tudi njo spremenil v podobo trohnenja, iz katerega se rojevajo novi poganjki. S to tematizacijo trohnenja, ki se spreminja v porajanje, je ustvaril zanimivo kombinacijo fantastike in svojevrstnega erotizma. Marcel Brion je nekoč napisal, da »Mihelič uteleša enega najizvirnejših in najpristnejših aspektov sodobne fantastike, napajajoče se iz kmečkega praznoverja in pradavnih legend«. dr. Miklavž Komelj