Tehnični opis: Olje na platno, s fotografijo evidentirana v katalogu Hinko Smrekar (1883–1942), Narodna galerija, Ljubljana, 2021 pod št. 1769.
Tematski opis: V vseh vizualnih tehnikah razen freske je vsestranski umetnik Hinko Smrekar v svojih delih upodobil vse, kar je videl in občutil na svetu − buden ali v spanju. Velika risba z ogljem Mrtvaški ples, nastala verjetno neposredno pred drugo svetovno vojno, predstavlja pošastni ples. V sredini skupine je alegorična ženska figura z visoko v zrak vzdignjenimi činelami, ki nasmejana predstavlja uživanje. Tako kot ona tudi skupina golih mladih ljudi na tej podobi sredi ozelenelih mladih brez sredi Tivolija, odeta čez pas le s cvetnimi venci, zamaknjeno zre proti soncu in uživa. Naslikana iz čistega slikarskega veselja.
Tehnični opis: Pastel na karton, signirano spodaj levo. Dvoboj jezdeca in zmaja poznamo iz upodobitev svetega Jurija, Maksim Gaspari pa je v skladu s svojim hotenjem, da bi na vseh svojih podobah prikazoval slovenstvo z njegovimi folklornimi atributi, na konju upodobil moškega v slovenski narodni noši. Ta Gasparijev pastel v njegovem opusu izstopa v tem, da je domačijskost povezal s heroičnim motivom, ki obenem učinkuje arhetipsko. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj levo. Ta slika ima poseben pomen zaradi motivike. Nastala je namreč leta 1945, verjetno tik po koncu ali morda tik pred koncem druge svetovne vojne. Gaspari je krščanski motiv Pietà (Marija z mrtvim Jezusom v naročju) transformiral tako, da je v Marijino naročje – oziroma v naročje matere, katere glavo obseva svetniški nimb – položil mrtvega vojaka. Videti je, da je slikar vojaka namenoma upodobil tako, da glede na uniformo ne moremo identificirati njegove pripadnosti. Tako je nastala univerzalna podoba, ki jo lahko razumemo kot podobo, posvečeno vsem žrtvam vojne, morda tudi povojnih pobojev. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Patinirani mavec, signirano spodaj na podstavku. Ta glava je vse, kar je ostalo od celopostavnega kipa Matije Gubca, ki ga je Lojze Dolinar ustvaril 1913; celota je fotografsko dokumentirana, v Slovenskem ilustrovanem tedniku pa je ob nastanku neznani poročevalec med drugim napisal: »Mladi umetnik je izločil vse zunanjosti, tako npr. razbeljeni prestol, krono itd. – ki jih, navadno, ni mogoče upodobiti s kiparskimi sredstvi. Edino spone na kraljevih rokah pričajo, da je prikovan na prestol strašnega poveličanja. Zgolj v postavi Gubca, v igri njegovega obraza in mišic na njegovem telesu je hotel izraziti njegovo muko in njega nestrti uporni ponos …« Kipar se je navdihnil pri pesmi Kronanje v Zagrebu Antona Aškerca, v kateri je grozljiva usmrtitev voditelja slovensko-hrvaškega kmečkega upora prikazana kot njegovo poveličanje. To je bila prva Dolinarjeva realizacija herojske figure. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Akril na platno, signirana in datirana desno zgoraj: Jože Ciuha / 2001
Tematski opis: Intenzivna ustvarjalna navzočnost Jožeta Ciuhe ga je navidezno opredeljevala kot kozmopolitsko širokega misleca na različnih izraznih področjih, a vendar se je – že od mladosti nasičen z azijskim budizmom, južnoameriškim in mehiškim simbolizmom, dodobra seznanjen s srednjeveško bizantinsko kulturo ter s srbskimi freskami in ikonami – kot likovnik pravzaprav obračal k človeku: k njegovim intimnim, notranjim problemom. Ikonografska semantika na sliki spominja na kafkovsko simbolično metamorfozo figur in slikarjev izstopajoč ironičen odnos do bivanja mnogih ljudi v današnjem razvrednotenem svetu.