Tehnični opis: Olje na platno, signirano zgoraj desno. Značilno Kraljevo pozno delo, verjetno iz časa okrog leta 1950, ko se je umetnik po drugi svetovni vojni v Ljubljani znašel v izolaciji, ki jo je presvetljeval z vitalistično občutenimi podobami, polnimi notranje svobode. Večji del upodobitve sprehajališča v ljubljanskem parku Tivoli s pogledom proti centru mesta, ki ga zaznamujeta ljubljanski grad in Nebotičnik, zavzema nebo, na katerem se skozi oblačno kopreno prikazuje košček sinjine, vse to pa je realizirano kot sproščena igra avtonomnih barvnih potez in dotikov. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Tratnik velja za prvega slovenskega ekspresionista, Ferdo Delak pa je v svoji reviji tank ob njegovi risbi napisal celo, da je bil »prvi slovenski avantgardist«. Ta oznaka je pretirana, vendar pa kaže, kako so v slovenskem prostoru učinkovale njegove ostre, surovo neposredne risbe. Slike, ki jih je po prvi svetovni vojni ustvarjal v oljni tehniki, so milejše, a prav tako polne intenzivnega izraza; slikar je v oljni tehniki posebno rad upodabljal ženske, pri katerih je poudaril intenzivno notranje življenje – odličen primer je ta podoba violinistke, ki pozorno prisluškuje zvoku svojega glasbila. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Mešana tehnika, signirano in datirano spodaj desno. Odlično delo enega najboljših slovenskih risarjev vseh časov, ki s humornim poudarkom in številnimi duhovitimi detajli prikazuje motiv čarovnic, ki letijo na goro Klek (na jugu Gorskega kotarja nad Ogulinom na Hrvaškem), kjer bodo imele shod. Verjetje, da se v nevihtnih nočeh na vrhu Kleka opolnoči zbirajo čarovnice (ki tja priletijo na metlah), vile in vilenjaki, je zabeležil že polihistor Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju, v slovenski poeziji pa ga poznamo iz humorno poantirane epske pesmi, ki jo je v 18. stoletju napisal Valentin Vodnik. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Oljna umetnina avtorja, ki ga poznamo predvsem kot genialnega risarja. Smrekar je motiv kače s krono na glavi, kakršno poznamo iz starodavnega ljudskega izročila, umestil v grajske ruševine na izredno domiseln način. Slika učinkuje pravljično in magično. O kači z zlato krono na glavi govori več slovenskih legend, povezanih s slovenskimi gradovi. Tako naj bi se na Lipniškem gradu pri Radovljici spremenila v kačo z zlato krono na glavi grofica, ki je z zastrupljenim jabolkom zastrupila svojega moža, taka kača pa naj bi se plazila tudi po Pustem gradu in čakala svojega princa. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Pastel na karton, signirano spodaj levo. Dvoboj jezdeca in zmaja poznamo iz upodobitev svetega Jurija, Maksim Gaspari pa je v skladu s svojim hotenjem, da bi na vseh svojih podobah prikazoval slovenstvo z njegovimi folklornimi atributi, na konju upodobil moškega v slovenski narodni noši. Ta Gasparijev pastel v njegovem opusu izstopa v tem, da je domačijskost povezal s heroičnim motivom, ki obenem učinkuje arhetipsko. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj levo. Ta slika ima poseben pomen zaradi motivike. Nastala je namreč leta 1945, verjetno tik po koncu ali morda tik pred koncem druge svetovne vojne. Gaspari je krščanski motiv Pietà (Marija z mrtvim Jezusom v naročju) transformiral tako, da je v Marijino naročje – oziroma v naročje matere, katere glavo obseva svetniški nimb – položil mrtvega vojaka. Videti je, da je slikar vojaka namenoma upodobil tako, da glede na uniformo ne moremo identificirati njegove pripadnosti. Tako je nastala univerzalna podoba, ki jo lahko razumemo kot podobo, posvečeno vsem žrtvam vojne, morda tudi povojnih pobojev. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano levo spodaj. To Gasparijevo olje je v slikarjevem opusu izjemno po svoji velikosti, saj drugače Gaspari ni delal tako velikih slik. Ustvaril je monumentalno idealizirano podobo slovenskega pastirja, ki mu klobuk in palico krasijo cvetlice, teh pa je polna tudi košara v njegovi roki. Prebuja se asociacija na poezijo Simona Gregorčiča, zlasti na njegovo pesem Pastir. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Pastel na karton. Portret sester, ki ju je slikarka na ljubljanskih Fužinah priložnostno poučevala v slikanju, je njeno najbolj reprezentativno delo v pastelni tehniki, ki ji je omogočila poseben svetlobni učinek. Umetnica je dvojni portret oblikovala v salonski lepotnosti, obenem pa mu je dala psihološko intenzivnost, ki se osredotoča na razmerje med portretirankama. O tem, da je to svoje delo zelo cenila, priča podatek, da ga je verjetno uvrstila že na svojo razstavo na Dunaju leta 1888, zagotovo pa na svojo razstavo v Ljubljani leta 1889; takrat je ljubljanski časnik Laibacher Zeitung poročal, da je bilo prav to delo posebej všeč občinstvu. Ta dvojni portret je bil razstavljen tudi na obeh njenih retrospektivnih razstavah v ljubljanski Moderni galeriji v letih 1979 in 2018–19. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano zgoraj desno.
S pretanjenimi tonskimi gradacijami naslikan prizor, v katerem se figure mehko zlivajo s prostorom, je kontemplativno delo slikarja, ki je hotel s samohodskim načinom eksistence prodreti v skrivnosti življenja, o svojem slikarstvu pa je izjavil: »Skušam slikati podobe trajne umetniške vrednosti, nikdar ne slikam za kritiko …« Čeprav je spremljal nove umetniške smeri ter vse življenje izrazno in tehnično eksperimentiral, je ostajal zavezan realističnim izhodiščem; na tej sliki je zelo opazen vpliv münchenskega šolanja. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Les, signirano in datirano spodaj na podstavku. Značilna Napotnikova mala plastika iz obdobja, ko je v relativni izolaciji živel in ustvarjal v Šoštanju. Tudi v tem kipu pride do izraza umetnikov značilni način oblikovanja lesa, v katerem je dosegel posebno mojstrstvo, pri tem pa je izhajal iz oblik debel in vej, ki so ostale prepoznavne v figurah. Zanimivo je, da je antičnega boga z značilnimi atributi, klobukom s krili in kaducejem – upodobil kot otroka, putta. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Patinirani mavec, signirano spodaj na podstavku. Ta glava je vse, kar je ostalo od celopostavnega kipa Matije Gubca, ki ga je Lojze Dolinar ustvaril 1913; celota je fotografsko dokumentirana, v Slovenskem ilustrovanem tedniku pa je ob nastanku neznani poročevalec med drugim napisal: »Mladi umetnik je izločil vse zunanjosti, tako npr. razbeljeni prestol, krono itd. – ki jih, navadno, ni mogoče upodobiti s kiparskimi sredstvi. Edino spone na kraljevih rokah pričajo, da je prikovan na prestol strašnega poveličanja. Zgolj v postavi Gubca, v igri njegovega obraza in mišic na njegovem telesu je hotel izraziti njegovo muko in njega nestrti uporni ponos …« Kipar se je navdihnil pri pesmi Kronanje v Zagrebu Antona Aškerca, v kateri je grozljiva usmrtitev voditelja slovensko-hrvaškega kmečkega upora prikazana kot njegovo poveličanje. To je bila prva Dolinarjeva realizacija herojske figure. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Bron. Zdenko Kalin se je upodabljanju otrok posvečal že pred drugo svetovno vojno; njegova najbolj znana upodobitev subtilne otroške figure je kip Pastirček iz leta 1941, ki ga ima RTV Slovenija za svoj emblem. Otroške igre so Kalinov najbolj emblematičen kiparski cikel. Kipar ga je začel ustvarjati v petdesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je v slovenski umetnosti končal poskus socialističnega realizma in je postalo zelo pomembno intimistično občutje, ki se je skladalo s Kalinovim dojemanjem sveta. V Otroških igrah je kipar raziskoval odnos med nežno oblikovanimi figurami in prostorom, ki ga te figure odkrivajo. Na kipu Otroške igre VI, ki je nastal okrog leta 1960, je otrok upodobljen skupaj s starši, ki so stilizirani tako, da je v njih velika podobnost s figurami otrok. Obstaja variacija istega motiva, ki je naslovljena Otroške igre VI/1. dr. Miklavž Komelj
Želite biti obveščeni o novih iskalnih rezultatih?
Ko bodo prispele nove umetnine za vaše iskanje vas bomo obvestili.
Dražba slovenskih impresionistov - december 2024
Za dražbo v Galeriji in dražbeni hiši SLOART zbiramo umetniška dela slovenskih impresionistov: Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen.