Tehnični opis: Bron, signirano. Eden od treh zadnjih odlitkov iz zapuščine Janeza Boljke. V načinu, kako je Boljka oblikoval bikovo telo, lahko prepoznamo sled njegovih kiparskih izhodišč iz časa, ko je z železnimi plastikami zavestno hotel graditi iz zavrženih, odpadnih materialov. Tako je izoblikoval posebno dinamiko v obravnavanju volumnov in površin, ki zaznamuje Boljkov značilni osebni kiparski slog, s katerim je oblikovan tudi ta bronasti kip. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Bron, signirano. Eden od dveh zadnjih odlitkov iz zapuščine Janeza Boljke. Še ena Boljkova variacija motiva bika, ki že z linijami obrisa do skrajnosti poudarja bikovo energijo; po načinu stilizacije je bikovo telo sorodno stilizaciji Boljkovega bika oziroma bivola, ki stoji pred vhodom v ljubljanski živalski vrt in je kiparjeva najpopularnejša javna skulptura. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Umetni kamen. Značilen kip iz obdobja, ko je umetnik živel in ustvarjal v Ljubljani; France Stele, ki je Goršetov opus razdelil v štiri stopnje, je to stopnjo označil kot »vitalno kreativno, v kateri se izraža Goršetov instinktivno-bivanjski pol«, Ivan Sedej pa je pisal o »umetnikovi ljubljanski zreli fazi, ki je v znamenju čiste forme in polne telesnosti.« V tem obdobju je bila v središču Goršetovega ustvarjalnega zanimanja ženska figura, pri oblikovanju katere so opazni zgledi Aristida Maillola in Jana Štursa. Ta kip je oblikovan tako, da se prečiščenost telesne forme povezuje s koncentracijo izraza, naslov pa nam sugerira, naj figuro vidimo kot poosebitev mladosti, ki ni samo nekaj fizičnega, ampak je evocirana kot duhovna kategorija. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Matija Jama je v tridesetih letih minulega stoletja odkril Belo krajino kot svojo veliko inspiracijo; v prvinskosti tamkajšnjega življenja je našel inspiracijo za nekaj svojih najbolj reprezentativnih slik. Ta podoba belokranjske deklice v značilni beli belokranjski noši, katere belina je od žarenja sonca postala polna bogato niansiranega barvnega žarenja, je zlita z zelenjem v podobo mladosti in žarenjem življenjske energije, obenem pa je psihološko pretanjen portret. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno. Sproščeno naslikana figura rdečelase dame, najverjetneje iz tridesetih let dvajsetega stoletja, je ena od številnih variacij slikarjevega upodabljanja ženske figure, ki je bila njegova temeljna slikarska obsesija. Sternen je bil izrazito urban umetnik in take so ženske na njegovih podobah. Bolj kot njihova psihologija je umetnika zanimala njihova telesna pojavnost s senzualnostjo in energijo, ki sta na tej sliki izraženi predvsem v slikarski potezi. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano levo spodaj. Ekspresivno in dramatično naslikan intimistični interier, v katerem glasba ni samo ikonografski motiv, ampak nekaj, kar se povezuje z umetnikovim najglobljim slikarskim hotenjem; svoj slikarski način je sam primerjal z načinom obstajanja glasbe: »Ta način izražanja bi se dal primerjati v muziki s kombiniranjem raznih glasov in zvokov. Seveda gre pri vsem tem eksperimentiranju za to, da se sklada z notranjimi doživljaji. Če se sklada, potem je slika dovršena.« Jakopič je variante tega motiva slikal vrsto let. Varianta, ki je nastala istega leta kot ta slika, vendar nekoliko prej, je v stalni zbirki ljubljanske Narodne galerije. V primerjavi s sliko iz Narodne galerije je ta slika bolj dramatična. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na juto, signirano in datirano spodaj levo. Tipična Jakopičeva slika iz obdobja, ko se je iz impresionističnih izhodišč približal ekspresionizmu. Gre za oljno različico motiva, ki ga je Jakopič zasnoval kot del stropne poslikave v veži stavbe, imenovane Meksika, na današnji Njegoševi, nekdanji Ahacljevi cesti v Ljubljani (poslikava je danes zaradi neobstojne slikarske tehnike, ki je bila uporabljena, zelo slabo ohranjena). Umetnik je način, kako je prizore na tej poslikavi, v članku, ki ga je objavil v reviji Dom in svet, označil s temi besedami: »Skupine, oziroma prizori so prikazni, nekaki simboli življenjskih zgodb.« Begunska problematika je bila v času nastanka te slike v osrednji Sloveniji zelo pereča; begunci so prišli predvsem s Primorske, ki je bila pod oblastjo fašistične Italije. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno. Intenzivno delo poznega Jakopiča iz časa, ko je svoj impresionistični način slikanja prerodil v svojevrstni varianti barvnega ekspresionizma. Sam je o povezavi obojega dejal: »Po mojem je prava umetnost impresionizem in ekspresionizem skupaj. Impresionizem sam ne more biti umetnost, ker je sprejemanje vtisa, podajanje pa je ekspresionizem.« Kristusov lik je bil za Jakopiča zelo pomemben. Na zelo izviren način ga je upodobil že v izgubljeni sliki Evangelij po Marku. V tej pozni sliki se Kristusov lik zliva z likom pred njim klečeče ženske; pri tem je mistično vzdušje doseženo z energijo barv. Slika je polna notranje napetosti; Jakopič je nekoč dejal: »Napeti hočem vse svoje živce in raztegovati svoje možgane na vse stvari.« dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na karton. Signirano desno spodaj. Ivan Grohar se je najprej na prelomu med devetnajstim in dvajsetim stoletjem za nekaj let uveljavljal kot cerkveni slikar, ki je dobival najpomembnejša cerkvena naročila, saj je med drugim naslikal eno od oltarnih slik v romarski cerkvi na Brezjah. Okoli leta 1900 lahko datiramo ta osnutek za večjo sliko oziroma poslikavo, ki kaže vse odlike njegovega zgodnjega sloga. Kompozicija se navezuje na postbaročno tradicijo, barvna svežina pa daje slutiti njegovo poznejšo slikarsko pot. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na papir, kaširano na vezano ploščo. Signirana desno zgoraj. Ta na papirju naslikani portret je Groharjevo zgodnje delo iz časa njegovega šolanja v Gradcu, še popolnoma v realističnem stilu. Slikar je že tu pokazal veliko subtilnost v tonski harmonizaciji podobe in tudi psihološko prepričljivost, ki naredi upodobljenca zelo živega.
Tehnični opis: Olje na les, signirano spodaj desno. Zelo sproščeno naslikano Kregarjevo delo manjšega formata. V njem prihajata do izraza slikarjev kolorizem in sposobnost dati vsaki potezi maksimalen izrazni naboj. Dinamičnost kompozicije še stopnjuje komplementarni kontrastast oranžne in modre. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno. Objavljena v monografiji Aleksandra Bassina, Kregar, Obzorja, Maribor, 1972. Sijajna Kregarjeva slika iz njegovega abstraktnega obdobja; abstrakcija je v tem primeru obenem način, kako se je umetnik približal vizualizaciji z naslovom evociranih Benetk. Ni upodobil zunanje pojavnosti Benetk, ampak je z barvno kompozicijo pričaral tisto vzdušje vodnega mesta, ki bi se mimetični odslikavi izmaknilo; videti je, da je umetnika tu posebej fasciniral vodni element z intenzivnim žarenjem zelene barve, ki sugerira globino in se obenem igra z odsevi. dr. Miklavž Komelj
Želite biti obveščeni o novih iskalnih rezultatih?
Ko bodo prispele nove umetnine za vaše iskanje vas bomo obvestili.
Dražba slovenskih impresionistov - december 2024
Za dražbo v Galeriji in dražbeni hiši SLOART zbiramo umetniška dela slovenskih impresionistov: Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen.