Tematski opis: Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo (tudi v navezavi na slovenski prostor) in razumevanje medija slikarstva kot takega. Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe.
Tematski opis: Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo (tudi v navezavi na slovenski prostor) in razumevanje medija slikarstva kot takega. Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe.
Tematski opis: Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo (tudi v navezavi na slovenski prostor) in razumevanje medija slikarstva kot takega. Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe.
Tematski opis: Slika iz serije VEČ KOT upodablja znani rek, da slika pove več kot 1000 besed. Pri dobesedni upodobitvi te besedne zveze se pred gledalca postavlja vprašanje, kaj res gleda. Mu podoba, ki jo vidi, pove več kot 1000 besed? Manj? Mu umetnost govori drugače od recimo reklamne ali novinarske podobe? Se sliko lahko prebere? Poleg tega pa ima slika povsem svoje zakonitosti, barvo naloženo na platno na samosvoj način. Barvo, ki se jo lahko gleda "le" kot barvo. In v trenutku, ko zagledamo detajl, izgubimo pogled na celoten napis. Lahko se v njih izgubljamo, dobivamo asociacije, a ko odstopimo od slike, se vrnemo k osnovnemu vprašanju: nam slika pove več kot 1000 besed?
Tematski opis: Slika iz serije VEČ KOT upodablja znani rek, da slika pove več kot 1000 besed. Pri dobesedni upodobitvi te besedne zveze se pred gledalca postavlja vprašanje, kaj res gleda. Mu podoba, ki jo vidi, pove več kot 1000 besed? Manj? Mu umetnost govori drugače od recimo reklamne ali novinarske podobe? Se sliko lahko prebere? Poleg tega pa ima slika povsem svoje zakonitosti, barvo naloženo na platno na samosvoj način. Barvo, ki se jo lahko gleda "le" kot barvo. In v trenutku, ko zagledamo detajl, izgubimo pogled na celoten napis. Lahko se v njih izgubljamo, dobivamo asociacije, a ko odstopimo od slike, se vrnemo k osnovnemu vprašanju: nam slika pove več kot 1000 besed?
Tematski opis: Upodobljene so tri (besede) zgodovinsko pomembne slikarske teme.
Slikarski triptih, s katerim Pregl nadaljuje raziskovanje odnosa med podobo in besedo.
Tematski opis: V seriji Ikea
Paintings Pregl slika blazine, prevleke in druge uporabne predmete, ki so
bili kupljeni v švedski veleblagovnici in so zdaj v uporabi pri njem doma.
Odslika jih z gubami in pregibi, ki so posledica osebne uporabe. Tako se
vzpostavlja preplet idej Bauhausovega izročila kot »laboratorija bivalne
kulture«, sodobnih pohištvenih veletrgovin, uniformnosti notranjega
oblikovanja, slike kot »proizvoda«, slike kot dekoracije, preplet intimnega
sveta in množičnega oblikovanja itd.
Tematski opis: V seriji Ikea
Paintings Pregl slika blazine, prevleke in druge uporabne predmete, ki so
bili kupljeni v švedski veleblagovnici in so zdaj v uporabi pri njem doma.
Odslika jih z gubami in pregibi, ki so posledica osebne uporabe. Tako se
vzpostavlja preplet idej Bauhausovega izročila kot »laboratorija bivalne
kulture«, sodobnih pohištvenih veletrgovin, uniformnosti notranjega
oblikovanja, slike kot »proizvoda«, slike kot dekoracije, preplet intimnega
sveta in množičnega oblikovanja itd.
Tematski opis: Cikel: Nedeljski akvareli
Dve leti je Pregl živel v Bruslju. Takrat prvič v svoji »profesionalni slikarski karieri« ni imel statusa samozaposlenega v kulturi, ampak je bil »partner diplomata«, saj je spremljal partnerico, ki je bila zaposlena v Bruslju. V tem času je torej, kot amater, slikal akvarele z »nedeljsko« vsebino: pokrajine, spomeniki … Nanje je polagal napise, ki bi bili kar se da nepolitični.
Tehnični opis: Grafična mapa, ki vsebuje 9 sitotiskov. Prva plast je bela barva, druga lak. Vidi se (namenoma) le pod določenim kotom.
Tematski opis: Nevidne podobe so serija desetih grafičnih listov, ki eksplicitne motive črpajo iz sodobne vizualne kulture. Podobe deformiranega černobilskega dojenčka, ilustracije dinozavra, pornografski prizor, časopisna reklama … so postale tako vsakdanje, da jim ne posvečamo posebne pozornosti. Na vnaprej pripravljeno belo pravokotno polje papirja jih je odtisnil z gelom za večanje prosojnosti, pomešanim z lakom za barvni sijaj. Nastale so skorajda nevidne podobe, ki gledalca silijo, da se mora posebej truditi, da bi razbral, kaj je odtisnjeno na grafičnem listu. Umetnik tako usmeri gledalčevo recepcijo in ga prisili, da se sooči z vidnim materialom, na drugi strani pa z ukinjanjem podobja, ki nas preplavlja, uvaja nekakšno vizualno ekologijo.