Vse umetnine (55)

Avtor: Sternen Matej
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Dr. Fran Windischer (1877–1955) je bil pomemben gospodarstvenik, mecen in eden ključnih soustanoviteljev Narodne galerije leta 1918. Deloval je kot predsednik društva Narodna galerija in pomembno prispeval k razvoju in utemeljitvi Narodne galerije. S fotografijo evidentirana v katalogu Matej Sternen: 1870–1949, Narodna galerija, Ljubljana, 2022 pod št. 69 in št. S191. Portret dr. Frana Windischerja, ki ga je v tehniki olje na platnu ustvaril Matej Sternen, je reprezentativen primer slovenske portretne umetnosti prve polovice 20. stoletja. Slika združuje slikarjevo tehnično mojstrstvo z močnim dokumentarnim pomenom, saj upodablja enega najpomembnejših slovenskih mecenov in soustanoviteljev Narodne galerije. Opazni so elementi akademskega realizma, ki mu je slikar ostal zvest zaradi svoje dunajske izobrazbe, hkrati pa sta vključeni impresionistična barvitost in sproščena poteza čopiča, značilna za njegovo kasnejše obdobje. Gosti pastozni nanosi barve dajejo površini platna teksturo in dinamiko. Namesto čustvenega vživljanja se je pri stvarnem opazovanju modela osredotočal na optične učinke in natančen prikaz figure. Dr. Windischer je prikazan dostojanstveno, kar odraža njegov družbeni status.

Avtor: Debenjak Riko
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno. S fotografijo evidentirana v katalogu Riko Debenjak: Živo verjamem v svetlobo in materijo, Mednarodni grafični center, Ljubljana, 2020 na str. 98. Med najpomembnejšimi značilnostmi zgodnje umetniške izpovedi Rika Debenjaka je užitek slikanja. Že v njegovih zgodnjih delih se kaže kot občutljiv kolorist, ki je iz impresionistične in postimpresionistične tradicije izoblikoval svoj likovni izraz. Slogi in motivi, ki se jim je spontano in čutno predajal, so med seboj zelo različni. Pri slikanju aktov je kot slikar razsvetljeval notranje prostore z vidnim delom kot projekcijo s svetlobo ožarjenega pogleda, obstoječega le v njegovi duši. Te podobe kot objekt slikarstva prinašajo na dan vse psihične prostore kot izvir resnice, ki pripada le umetniku. Naslikal je kar nekaj avtoportretov, lastnih podob en face, pa tudi pri delu, s pogledom v hrbet in na slikarjev model.

Avtor: Kregar Stane
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno in na okvirju zadaj. Figuralni opus Staneta Kregarja odlikuje sposobnost, da skozi barvne harmonije in premišljeno kompozicijo upodobi notranjo energijo narave in ljudi. Za posvetne figuralne podobe je značilno nenehno raziskovanje in prehajanje med različnimi modernističnimi slogi, pri čemer je v ospredju vedno ostal človek in njegova duhovnost. V nadrealističnem in poetično-realističnem obdobju v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja so pogosti mitološki in literarni liki, lirično upodobljeni skozi osebno, sanjsko in domišljijsko optiko. Barve so zamolklo tople. Barvni realizem in prehod v abstrakcijo konec 40. in na začetku 50. let sta značilna za slikanje žanrskih prizorov iz življenja ljudi, dela na polju in krajine. V realističnih motivih je ohranil močan lirični pridih. Barva je postajala glavni nosilec razpoloženja. Slika Obiranje češenj slogovno spada v ta čas.

Avtor: Kregar Stane
Leto nastanka: 1955

Tehnični opis: Mešana tehnika na papir, signirano in datirano spodaj desno. Prelom Staneta Kregarja v abstrakcijo okoli leta 1953 je bil eden najpomembnejših trenutkov v zgodovini slovenske vizualne umetnosti, saj je pomenil odmik od takrat zapovedanega socialističnega realizma. Po obisku Pariza v začetku 50. let minulega stoletja je pod vplivom francoskega slikarstva začel realistične podobe razbijati na barvne ploskve, ki so le še v obrisih nakazovale resničnost. Na podobah ni več teras ali figur, temveč le še barvni ritmi in geometrijske ali lirične oblike s poudarki na čistih barvnih ploskvah ter kompoziciji. Ko je ustvaril prvo abstraktno sliko, se mu je zdelo, da je dosegel luč svobode in da šele zdaj lahko zadiha s polnimi pljuči. Predmetnost je iz njegovih slik zlagoma izginjala.

Avtor: Kregar Stane
Leto nastanka: 1965

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano levo spodaj. Slikar Stane Kregar je bil ena ključnih osebnosti za razvoj modernizma na Slovenskem kot tudi najvidnejši predstavnik (post)nadrealizma. Slika Fantazija na terasi (1936) velja za eno ključnih del slovenskega nadrealizma: gre za neke vrste duhovni avtoportret, kjer umetnik na terasi slika belo-sivega konja, ki se vzpenja. V 50. letih minulega stoletja je fantazijo videl kot vsebino – nenavadni predmeti v prostoru podobe, dosti kasneje pa je fantazija zanj postala način slikanja – svobodna igra barv, ki niso vzete iz narave. Pozneje so njegove fantazije postale povsem nepredmetne, glavno vlogo so prevzele intenzivne barve in pretanjena atmosfera. Slika Fantazija predstavlja umetnikovo iskanje čiste likovne govorice, kjer barva sama po sebi nosi čustveno sporočilo, ne da bi potrebovala zgodbo.

Avtor: Stupica Gabrijel
Leto nastanka: 1941

Tehnični opis: Olje na platno, signirano levo zgoraj. Svojo slikarsko pot je začel z realistično in veristično orientacijo, kar je bila posledica študija na zagrebški akademiji. Sem spada tudi slika Vida s knjigo (tudi Vida ob knjigi) iz leta 1941, ki prikazuje figuro deklice pri branju. Podoba se uvršča v serijo portretov deklic, ki izražajo mirnost in zamišljenost. Delo odraža slikarjevo zgodnjo fazo, preden je po vojni prešel v svoje značilno temno in kasneje svetlo obdobje. Ob selitvi v Ljubljano je portretiral maršala Tita in to delo še sodi v njegovo bolj reprezentativno in realistično fazo. Kasneje se je oddaljil od realizma k modernizmu in kolažu, zlasti s portreti hčerke Lucije, medtem ko so nekateri njegovi portreti sodobnikov ohranili močno karakterizacijo in figuralno osnovo.

Avtor: Bernik Janez
Leto nastanka: 1962

Tehnični opis: Olje na les, signirano in datirano spodaj. Slika Brez naslova Janeza Bernika sodi v prelomno obdobje cikla Magme, ustvarjenega v obdobju med 1960 in 1962, ki velja za enega vrhuncev slovenskega visokega modernizma oziroma informela. Magme so bile neposreden rezultat tega razvoja, kjer je snov (barva, pesek, debeli nanosi) postala glavni nosilec pomena. Na sliki je upodobljena abstraktna magmatska tekstura, ki spominja na prvinsko, nedotaknjeno zemeljsko površino. Prevladujejo rjavi toni in temnejša materija, ki je nanesena na svetlejše ozadje, kar ustvarja močan občutek materialnosti in globine. Gre za olje na slikovni površini, kjer slikar raziskuje taktilne lastnosti barve, ki jo nanaša v debelih, skoraj reliefnih slojih. Dela iz tega cikla simbolizirajo arhaičnost in eksistencialna vprašanja časa. S tem ciklom je Bernik postal osrednji predstavnik slovenske povojne abstrakcije.

Avtor: Bernik Janez
Leto nastanka: 2001

Tehnični opis: Akril na lesonit, sign. d. zg. B, signirano in datirano zadaj. Po začetnem informelu in letrizmu se je Janez Bernik vrnil k figuralnim temam z Mandatorji, sledila sta cikla Trave in Angeli. V sredini 70. let prejšnjega stoletja je raziskoval arhetipske simbole v ciklu Kamen - kruh, kjer so se pojavili novi motivi namesto prejšnjih stolov ali jabolk. V zadnjih desetletjih se je usmeril v »absolutno slikarstvo« z novim razumevanjem barve in prostora. V tem stoletju je v podobe pogosto vključeval roko, palico ali krog, kar odraža njegovo osebno filozofijo in poetični minimalizem. Sliko Brez naslova je ustvaril v svojem zrelem obdobju, ko je v akrilni tehniki na velikih formatih raziskoval simboliko figure in geometrijskih elementov. Delo vključuje značilne elemente: rumeno barvo, poudarjeno teksturo in asketske simbole, ki označujejo njegovo pozno vrnitev k figuraliki.

Avtor: Bernik Janez
Leto nastanka: 1958

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj na sredini. Slika je bila med letoma 1959 in 1960 na razstavi po Ameriki. Na začetku so bila dela Janeza Bernika še bližje klasičnim slikarskim načelom in figuraliki, a z močno težnjo po raziskovanju materialnosti. Slika Island (Otok) iz leta 1958 predstavlja ključen, formativen trenutek v njegovem opusu. Čeprav je kronološko nastala tik pred uradnim začetkom cikla Magme, je slogovno že napovedovala njegov prehod v visoki modernizem oziroma informel. To je bilo ob zaključku grafične specialke pri Božidarju Jakcu in začetek poti svobodnega umetnika. Slikal jo je tik pred odhodom v Pariz na izpopolnjevanje k Johnnyju Friedlaenderju, kjer se je srečal z evropsko abstrakcijo. Island že kaže slikarjevo fascinacijo nad materijo. Čeprav naslov še namiguje na krajino, gre za zgodnjo abstrakcijo, kjer se površina slike spreminja v reliefno, temno in magmasto snov. Na teh temeljih je kasneje zgradil cikel Magme.

Avtor: Gnamuš Gustav
Leto nastanka: 1998

Tehnični opis: Olje na platno. Slikarja Gustava Gnamuša je zanimalo predvsem življenje barve. Slika Brez naslova spada v umetnikovo zrelo obdobje, ko njegova dela prehajajo iz strogega minimalizma v bolj izpovedno in otipljivo slikarstvo. Monumentalna dimenzija gledalca posrka v barvno polje, kar je značilno za slikarjevo raziskovanje barve kot samostojne entitete. Če siva barva na sliki v gledalcu vzbudi občutek osvetljene skale, pomeni, da je umetniku uspelo prenesti energijo svetlobe in materije na platno. Svetloba potuje skozi zgornje sloje barve, se odbije od spodnjih in nato potuje nazaj. To ustvari vtis, da slika ne odseva svetlobe le s površine, temveč s presevanjem barvnih plasti žari od znotraj. Kot mojster atmosferskih učinkov je s plastenjem barv dosegel, da barvna ploskev zadiha in dobi globino.

Avtor: Slak Đoka Jože
Leto nastanka: 1987

Tehnični opis: Olje na platno. Umetniški opus Jožeta Slaka - Đoke je ogromen. Ob njegovih delih se gledalec znajde v njegovi nagli, virtuozni domišljiji, prestavljen v najbolj nenavadne kombinacije doživljajev in mojstrske izvedbe umetnin. Monumentalna slika Taputapu Atea ni narejena na klasičnem platnu, temveč z akrilom na rezljani leseni plošči. Večinoma je les oblikoval sam, ga včasih preluknjal ali mu dodajal tridimenzionalne elemente, s čimer se je izdelek približal kiparstvu. Naslov se nanaša na Taputapuātea, svetovno znano sakralno središče in starodavno svetišče na otoku Raiatea v Francoski Polineziji. Njegova dela iz tega obdobja pogosto raziskujejo vizualno percepcijo in čutila, pri čemer močne barvne ploskve ustvarjajo občutek ritma in energije.

Avtor: Tisnikar Jože
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano levo spodaj. Čeprav je Jože Tisnikar najbolj prepoznaven po motivih iz prosekture in simbolih smrti, se je v svojem opusu pogosto loteval prelomnih življenjskih postaj, kamor sodita poroka in rojstvo. Slika Poroka je izjemno močno delo, ki vključuje nevesto, ženina in duhovnikov obred. Verjetno spada v čas slikarjevega formiranja pod mentorstvom slikarja Karla Pečka med letoma 1954 in 1964. V njegovem opusu obstaja več del na to tematiko. Ena izmed bolj znanih slik z naslovom Poroka je iz leta 1970, iz istega leta sta tudi lavirani risbi Poroka I in Poroka. Tudi pri upodabljanju porok na njegovih slikah ni prikazano veselje v klasičnem pomenu, največkrat odražajo notranjo stisko, osamljenost in tragičnost, njihovi bledi obrazi pa brišejo mejo med življenjem in smrtjo.