Tehnični opis: Grafična mapa, ki vsebuje 9 sitotiskov. Prva plast je bela barva, druga lak. Vidi se (namenoma) le pod določenim kotom.
Tematski opis: Nevidne podobe so serija desetih grafičnih listov, ki eksplicitne motive črpajo iz sodobne vizualne kulture. Podobe deformiranega černobilskega dojenčka, ilustracije dinozavra, pornografski prizor, časopisna reklama … so postale tako vsakdanje, da jim ne posvečamo posebne pozornosti. Na vnaprej pripravljeno belo pravokotno polje papirja jih je odtisnil z gelom za večanje prosojnosti, pomešanim z lakom za barvni sijaj. Nastale so skorajda nevidne podobe, ki gledalca silijo, da se mora posebej truditi, da bi razbral, kaj je odtisnjeno na grafičnem listu. Umetnik tako usmeri gledalčevo recepcijo in ga prisili, da se sooči z vidnim materialom, na drugi strani pa z ukinjanjem podobja, ki nas preplavlja, uvaja nekakšno vizualno ekologijo.
Tehnični opis: Digitalni kolaž, sestavljen iz podob, generiranih z umetno inteligenco; v svetlobni škatli, EA + 1-5
Tematski opis: Ne tako daljna prihodnost zaradi intenzivnih človekovih posegov v naravo iz vidika opazovalca v letu 2022 res ne izgleda optimistična. A kljub temu ne želim podleči temačnim pretečim grožnjam in strahu, ki se širi predvsem med mlajšimi generacijami. Z nastajajočo serijo kolažev Pustite mi vsaj sanjati. obračam miselni tok in sanjam o tem, kako pa bi vseeno lahko izgledala idealizirana družba prihodnosti. Raziskujem, kako naj spremenimo naš egocentrični miselni ustroj, se odrečemo presežkom in pretiranem udobju, povrnemo povezanost med naravo in človekom in se naučimo z njo sobivati. Pri tem pa ne verjamem, da se moramo odreči in obrniti hrbet vsemu, kar nam ponujata sodobna družba - in z njo tehnologija. Verjamem, da je lahko tehnologija škodljiva (kar se zrcali tudi v našem vplivu na naravo in ekosistem), a če je uporabljena odgovorno, premišljeno in s pravim ciljem, je tudi koristna in dobrodošla. Tudi sam si pri generiranju podob, iz katerih tvorim kolaže, pomagam z najnovejšo tehnologijo - umetno inteligenco. Razvoj le-te napreduje bliskovito, najnovejša orodja pa omogočajo tudi generiranje sorazmerno realističnih, ali pa surrealnih podob; zgolj na podlagi vnešenega besedila.
Tematski opis: Dela Ulle Žibert se ukvarjajo z ustvarjanjem neskladij skozi ponovitve. Motivika vsakdanjega je nekaj, kar umetnica v svoji praksi pogosto tematizira, saj ta pojem razume kot inherentno povezanega z vprašanji sodobne družbe. Pri slikarski seriji To ni/To je naslikane popačene in spremenjene odsebne sence predmetov ali subjektov povzročajo neke vrste konflikt med videnim in prvotno ovrednotenim. Skozi ponovitev podobe, ki je pravzaprav njena senca, se skozi predrugačenje le-te ustvarja praznina. Vzpostavlja se vmesni prostor, ki omogoča in ustvarja nove kontekste. Umetnica nove pomenske iztočnice odpira z likovnimi prijemi, predvsem s postavitvijo in predrugačenjem sence, ki jo jemlje kot orodje, s katerim ustvarja alternativno informacijo o tem, kaj gledamo. Ulla Žibert spretno aktivira in poveže različne pristope na slikarskem nosilcu. Njena dela so tako na zagonetnem presečišču, kjer se srečajo likovnost, konceptualni pristop in bogat nabor ikonografije ter referenc.
Teme, ki obravnavajo in preizprašujejo delovanje družbe, njene vzorce, navade in vsebine z vidika družbeno-ekoloških-ekonomskih okoliščin je osrednje vodilo, ki uokvirja in povezuje nastala dela. V najnovejših delih raziskuje možnosti uporabe besed. Zanima jo preplet podobe in jezika s katerimi poskuša ustvarjati dvojnost in v tekst vnašati subtilne spremembe, ki subvertirajo-redefinirajo pomen in razkrivajo drugost, tvorijo obrat ali pa nepričakovano. Besede in jezik poskuša obravnavati kot konturo z možnostjo sproščanja in konstruiranja novih pomenov.