Giovanni Morbin

Opis razstave

Kot svojevrsten hommage Ljubljani v Galeriji Vžigalica gostimo retrospektivo italijanskega umetnika in performerja Giovannija Morbina z naslovom Hibridizakcije, od 1995 do danes. Od začetkov je Morbinovo umetniško raziskovanje povezano z vedenjem, performans pa je zanj idealno sredstvo za izražanje idej. V 90. letih minulega stoletja je bil Morbin reden gost ljubljanske umetniške scene in je v mestu zasnoval ter izvedel štiri Hibridizakcije, kar je kasneje bistveno vplivalo tudi na njegovo mednarodno umetniško kariero. Ob razstavi v Ljubljani Morbin pripravlja tudi novo Hibridizakcijo 16, Zimzeleni.V središču umetniškega tkiva Giovannija Morbina (1956) iz Corneda Vicentina v Italiji so Hibridizakcije. Gre za enega najprepoznavnejših italijanskih performerjev, ki pa je svojo umetniško kariero nastavil z diplomo pri slikarju Emiliu Vedovi na beneški akademiji za likovno umetnost. Morbinovo umetniško raziskovanje je bilo že od samega začetka okoli leta 1978 povezano z oblikami obnašanja, idealno izrazno sredstvo pa je zanj postal performans. V devetdesetih – globalno turbulentnem desetletju, polnem pretoka in prehodov – se je Morbinovo delovanje prepletlo z ljubljansko umetniško sceno (Galerija Škuc, Državica Ptičjestrašilna in skupina Sestava z Metelkove). Po 27 letih se ji poklanja z razstavo v Galeriji Vžigalica, saj se je mesto izkazalo kot ena bistvenih točk za oblikovanje njegovih umetniških izhodišč. Na intimni retrospektivi bomo predstavili 17 Hibridizakcij. V iskanju svobodne umetniške iniciative se je Morbin povezal z italijanskim kolektivom Ottomat, prostorom za interdisciplinarno ustvarjalno raziskovanje, ki se je leta 1993 predstavil v Galeriji Škuc. Leto kasneje, 8. maja 1994, je skupaj z umetnikoma Danilom Balestrom in Pierluigijem Cazzavillanom objavil umetniški manifest Univerzalna izrazna etika (ETICA ESPRESSIVA UNIVERSALE – EEU) in obelodanil propad antropocentričnih svetovnih nazorov. V novi realnosti se ne moremo več prepoznati zgolj v eni kulturi ali etnični skupini, ampak naša telesa in zavest mutirajo v enakovredne odnose z živo in neživo naravo. Manifest je bil leto zatem v organizaciji Galerije Škuc predstavljen v Ljubljani, in sicer s serijo performansov in umestitev Morbinovih instrumentov za introspekcijo (Strumento a perdifiato) na 19 javnih krajih po mestu. Med Hibridizakcijo 0, izvedeno v nekdanjih zaporih Metelkove (1995), se je Morbin z več kot štiridesetimi obiskovalci stisnil in zaprl v majhno zaporniško celico ter odprl razpravo o pomenu svobode. Ustvaril je nepredvidljivo situacijo, kjer umetnik in soudeleženci v interakciji postanejo umetniška snov za preoblikovanje. Hibridizakcija 0 se je zaključila ob prvi želji udeleženca zapustiti celico. Hibridizakcija 1, Bodybuilding (1997) pa je razkrivala fuzijo živo-neživo. Z zazidanjem umetnikove roke v kot zgradbe zaporov na Metelkovi so se Morbin in opazovalci za osem ur soočili z ravnovesjem med arhitekturo in umetnikovim telesom. Performativna praksa je Morbina vodila k ustanovitvi znamke SUPERFICIE TOTALE, pod katero nadaljuje serijo Hibridizakcij. Te prepleta s protifašistično držo, kjer sta politika in oblast obravnavani kot plastična in kiparska snov. Z umetniškimi sredstvi drzno tvori protipripoved rastočim nacionalističnim tendencam v Italiji. Vsako spremembo umetniškega izjavljanja utemelji z avantgardističnim manifestom. Najnovejšo prakso je razglasil za Ozionismo, horizontalni manifest, umetnost čakajoče dejavnosti, kjer izvaja performativne akcije simbolizirane neaktivnosti, imenovane ozioni. V duhu Ozionisma Giovanni Morbin v Galeriji Vžigalica kot pravkar upokojeni profesor umetniške akademije v Veroni prvič predstavlja poslovilno Hibridizakcijo 15, Kar ostane, ki jo je s svojimi študenti izvedel na zadnji službeni dan, 31. oktobra 2023. Ob odprtju razstave pa je Giovanni Morbin po Ljubljani izvedel še Hibridizakcijo 16, Zimzeleni, ki jo prav tako predstavljamo na razstavi.Vse Morbinove Hibridizakcije so predstavljene v vodniku po razstavi, ki si ga lahko ogledate TUKAJ.