Odstiranja: Ivana Kobilca

Odstiranja: Ivana Kobilca

Razstava je zaključena!

Odstiranja: Ivana Kobilca - Očividka evropskih secesij; Kot umetnica se je Ivana Kobilca najudobneje počutila v tujini, tudi če je ustvarjala za domače naročnike. Njeni stiki s slovenskim likovnim prizoriščem in s slovenskimi ustvarjalci so skopi, posebej če jih primerjamo z odnosi s tujimi umetniki. Občutek je bil obojestranski – slikarka je nerada razstavljala v Jakopičevem paviljonu in tudi na skupinski karikaturi Hinka Smrekarja iz leta 1912, na kateri je Smrekar predstavil slovensko likovno srenjo, nje ni (visok moški ob levi strani je Pavel Gustinčič); Ivana Kobilca je bila bolj povezana s tujimi umetniki, ki so bili vpleteni v štiri večja secesijska gibanja v Evropi: v münchensko, pariško, dunajsko in berlinsko. Jedro njene evropske družbe so predstavljale kolegice študentke, ki so tako kot ona obiskovale münchensko akademijo za ženske, ki jo je vodil Alois Erdtelt: Rosa Pfäffinger, Maria Slavona in Käthe Kollwitz. ...

1. Opis razstave
Opis razstave

Odstiranja: Ivana Kobilca - Očividka evropskih secesijKot umetnica se je Ivana Kobilca najudobneje počutila v tujini, tudi če je ustvarjala za domače naročnike. Njeni stiki s slovenskim likovnim prizoriščem in s slovenskimi ustvarjalci so skopi, posebej če jih primerjamo z odnosi s tujimi umetniki. Občutek je bil obojestranski – slikarka je nerada razstavljala v Jakopičevem paviljonu in tudi na skupinski karikaturi Hinka Smrekarja iz leta 1912, na kateri je Smrekar predstavil slovensko likovno srenjo, nje ni (visok moški ob levi strani je Pavel Gustinčič). Ivana Kobilca je bila bolj povezana s tujimi umetniki, ki so bili vpleteni v štiri večja secesijska gibanja v Evropi: v münchensko, pariško, dunajsko in berlinsko. Jedro njene evropske družbe so predstavljale kolegice študentke, ki so tako kot ona obiskovale münchensko akademijo za ženske, ki jo je vodil Alois Erdtelt: Rosa Pfäffinger, Maria Slavona in Käthe Kollwitz. Ko je Ivani Kobilci Fritz von Uhde, soustanovitelj münchenske secesije (ust. 1892), svetoval, naj se preizkusi v Parizu, se je povezala z neutrudljivim titanom takratne francoske umetnosti, Pierrom Puvisom de Chavannesom. On jo je, tako kot številne druge umetnike, ki so se zbirali pri njem, spodbujal k razstavljanju na salonu pariške secesije (ust. 1890). V Parizu je Kobilca živela skupaj z Roso Pfäffinger, Mario Slavono in Willyjem Gretorjem, manipulativnim umetnostnim mecenom, ki je bil povezan z več avantgardnimi umetniki. Med življenjem v Sarajevu je kot redna sodelavka ilustrirane revije Nada (izhajala 1895–1903) spoznala Maximiliana Liebenweina, bodočega podpredsednika dunajske secesije (ust. 1897). V Berlinu je ohranjala stike s Käthe Kollwitz (ki je tudi vzgajala sina Rose Pfäffinger), članico berlinske secesije (ust. 1898), in živela le za kratek sprehod stran od secesijskega razstavišča. Umetnica je svoj ustvarjalni vrhunec doživela v Parizu pri dvaintridesetih letih in nato vztrajala pri realizmu, v katerem je sodobne odvode omehčala in vključila le v kompozicijo in pentimete. Ivana Kobilca je v tujini, z izjemo Sarajeva, izvrševala manj zahtevna naročila in težko prenašala zavrnitve in kritiko. Sama je poročala, da so se tuji mojstri tudi v metropolitanskih središčih težje uveljavili, prav tako ni nikjer ostala dovolj dolgo, da bi se zares udomačila. Zanimiva je primerjava s Käthe Kollwitz in Mario Slavono: obema je v slikarstvu uspelo precej pozno, na domačih tleh (v Berlinu) in ob institucionalni podpri. Mentor Käthe Kollwitz je bil Max Liebermann, predsednik berlinske secesije, Maria Slavona, prav tako članica berlinskega združenja, pa se je poročila z Ottom Ackermannom, švicarskim trgovcem z umetninami. Maria Slavona se je usmerila v impresionizem ter v Salonu Miethke na Dunaju in v salonu Paula Cassirerja v Berlinu razstavljala v svojih štiridesetih letih, Käthe Kollwitz pa je vrh svoje ekspresionistične kariere dosegla po petdesetem letu. Tudi Ivana Kobilca je dobila nov zagon ravno ob tej življenjski prelomnici, a razvoj je prekinila prva svetovna vojna in slikarka se je iz Berlina vrnila v Ljubljano, kjer so jo pričakali (po)vojno pomanjkanje, manj zahtevni naročniki in domača umetniška klika. Avtor Michel Mohor Predstavitev : četrtek, 3. februar, ob 18. 00. 3. februar–2. marec 2022Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana

1. Podrobnosti
Naziv razstave Odstiranja: Ivana Kobilca
Trajanje razstave 3.2.2022 - 2.3.2022
Čas ogleda razstave 10:00 - 18:00
Datum otvoritve 3.2.2022
Ura otvoritve 0:00
Dodatne informacije Ob četrtkih od 10:00 do 20:00, Ponedeljek, 1. januar, 1. maj, 1. november in 25. december: zaprto
Lokacija Narodna galerija
Vstopnina Vstopnina za ogled stalne zbirke: Redna cena 8 EUR, Cena s popustom 4 EUR, Skupinska vstopnica (nad 10 oseb) 5 EUR, Družinska vstopnica 14 EUR, Vsako prvo nedeljo v mesecu je ogled stalne zbirke brezplačen; Vstopnina za ogled občasne razstave: Redna cena 5 EUR, Cena s popustom 3 EUR, Skupinska vstopnica (nad 10 oseb) 3 EUR, Družinska vstopnica 10 EUR; Kombinirana vstopnina za ogled stalne zbirke in občasnih razstav: Redna cena 10 EUR, Cena s popustom 7 EUR, Skupinska vstopnica (nad 10 oseb) 7 EUR, Družinska vstopnica 20 EUR; Cena s popustom velja za otroke, učence, dijake in študente; slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje in upokojence; sponzorje ob predložitvi dokazil.
Kustosi Avtor
Michel Mohor
Tip razstave Odstiranja
Organizator Narodna galerija
Organizator naslov Prešernova 24
Organizator kraj 1000 Ljubljana
2. Multimedija
Multimedija

Mnenja zbirateljev o razstavi

Prijavite se kot član kluba zbirateljev in si oglejte mnenja ostalih članov o razstavi ali oddajte svoje mnenje.
Prijavite se na e-novice za razstave
Prijavite se na e-novice za razstave

Prijavite se na e-novice o razstavah in dogodkih in bodite obveščeni o vseh pomembnih razstavah in dogodkih, ki se dogajajo na področju likovne umetnosti v Sloveniji.

Spremljajte razstave

Napovednik razstav in dogodkov