Odstiranja: Zoran Mušič in zbirka starih indijskih del z dodanim Hiroshigejevim lesorezom

Opis razstave

Posebnost zbirke enajstih del na papirju je v tem, da je bila nekoč v lasti Zorana Mušiča (1909–2005). Slikar je zbirko nekaj let pred smrtjo podaril svoji nečakinji Vandi Mušič kot starodavno dragocenost. Podarjena dela, sprva zavita v estetski molk, so šele sčasoma razkrila svojo pravo naravo – mistično, z Indijo in Japonsko povezano vsebino. Daljni deželi, zlasti Indija, ki je obdarjenko zmeraj privlačila z bogato kulturno in duhovno dediščino, se skozi predstavljena dela simbolno naseljujeta v njenem življenju. Zbirka, ki ji jo je slikar predal s preprostimi, a pomenljivimi besedami: »Tukaj imaš, da boš imela …«, še vedno ostaja skrivnostna v svojem izvoru, saj njen nastanek in pot do umetnikovega ateljeja nista pojasnjena. O Mušičevem odnosu do indijske umetnosti Vanda Mušič pravi: »Seveda so bile Mušiču vse stare stvari všeč, bil je kozmopolitsko razgledan in vsestransko senzibilen slikar; indijsko umetnost je poznal, vendar zanjo ni kazal kakega posebnega zanimanja. «Zbirka tako ostaja neprecenljiv pričevalec njunih naklonjenih osebnih odnosov. Leta 2019 smo dela dokumentirali, vendar takrat nismo znali ikonografsko, slogovno ali časovno opredeliti motivov, saj v Narodni galeriji hranimo le malo del, ki bi se navezovala na indijsko oziroma vzhodnjaško umetnost. Nekdanje Mušičevo lastništvo zbirke in ljubezniva naklonjenost njegove nečakinje sta nas spodbudila, da dela vzamemo pod drobnogled in jih pokažemo javnosti kot eksotično Mušičevo darilo. Obiskovalcem Narodne galerije sta tako skupaj podarila svojevrstno priložnost za srečanje z indijsko in japonsko umetnostjo, Odstiranja pa s tem tudi bogatijo razstavni program v duhu spodbujanja medkulturnega dialoga. Za strokovno pomoč smo se obrnili na doc. dr. Nino Petek z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Skupaj smo lahko ikonografsko prepoznali motive, dr. Petek pa je za razstavo prispevala poglobljene študije, ki so odstrle filozofsko-religiozno ozadje, časovni okvir nastanka in geografski izvor indijskih del. Njeni izčrpni opisi indijskih del so na razstavi dosegljivi prek QR kod. Zbirko sestavlja deset raznovrstnih indijskih miniatur na papirju, slikanih v akvarelu in gvašu, na nekaterih listih so vidni drobni dodatki zlata oziroma srebra. Razstavljeni nabor indijskih miniatur odpira vrata v nadvse bogat in večplasten svet indijske religiozne, mitološke in posvetne ikonografije. Srečamo se z upodobitvami ključnih hindujskih božanstev, kot so bog ljubezni Kršna, njegova izbranka boginja predanosti Radha, bog transformacije Šiva ter rečna boginja očiščenja Ganga. Osrednjo vlogo imajo motivi, ki se povezujejo s tradicijo bhakti. Ta duhovna pot, utemeljena na osebni predanosti in ljubezni do božanstva, je zapletene filozofske koncepte preoblikovala v čustveno dostopne vizualne zgodbe ter umetnikom omogočila, da z izjemno tankočutnostjo upodobijo človekovo bližino z božanskim. Lirični izraz vere se tako najbolj nazorno odraža v prizorih iz življenja mladega boga Kršne in po njem hrepeneče boginje Radhe v krogu družic ter spokojne, odrešujoče, v rumeno odete boginje Gange na vozilu makara. Tudi bog Šiva, na katerega se ikonografsko navezuje boginja Ganga, je v zbirki predstavljen v bolj človeški, družinski vlogi, skupaj z ženo, boginjo Parvati. Zelo pogosto se v prizorih pojavljajo simbolični živalski atributi, posebej kače, ki se v treh različnih motivih združujejo še s simboliko glave. V tem pogledu izstopa dinamični motiv glave na kočiji s kačami, ki ga lahko povežemo z mitološko-astrološkima bitjema Rahujem in Ketujem ali z ritualno kačjo ikonografijo. Duhovni spekter izven hinduizma širijo trije pretresljivi prizori iz džainističnih rokopisov, ki s predstavami posmrtnega trpljenja grešnikov v peklenskih svetovih opominjajo, da vsako nasilno dejanje prinese neizogibno karmično posledico, in moralno-didaktično usmerjajo k nenasilju – ahinsi. Posvetno življenje in dvorsko kulturo osvetljujeta dostojanstveno umirjeni portret sikhovskega plemiča ter miniatura iz cikla rāgamālā, ki v motivu večernega glasbenega dialoga vizualno podaja izbrano melodično vzdušje indijske klasične glasbe. Razstavljena indijska dela so nastala med poznim 18. in koncem 19. oziroma začetkom 20. stoletja, v času poznega razcveta in slogovnih transformacij tradicionalnega indijskega slikarstva. Geografsko nas zbirka popelje v severni in severozahodni del indijske podceline. Jedro razstave tvorijo dela izjemnih radžputskih dvorov in regionalnih ljudskih šol Radžasthana ter Gudžarata, kjer sta cveteli tako dvorska umetnost kot natančna džainistična rokopisna produkcija. Pomemben vplivni krog predstavlja severozahodna Himalaja oziroma t. i. paharska šola, medtem ko portretna umetnost odraža svojstven kulturni pečat sikhovskega Pandžaba. V zbirki v več pogledih izstopa japonski barvni lesorez iz slavne popotne serije Tōkaidō Utagawe Hiroshigeja (1797–1858). Gre za upodobitev 26. postaje Nissaka iz ene kasnejših verzij, ki z drznim pogledom od zgoraj izpostavlja dinamiko strmega gorskega prelaza in moč skupine nosačev. Zanimivost pa odkrijemo tudi na hrbtni strani, kjer ima lesorez nalepljeno natisnjeno šolsko besedilo o ponižnosti, kar kaže, kako so se popularni grafični odtisi na Japonskem ob koncu 19. stoletja prelevili tudi v vsakdanje poučno gradivo. Izrazna moč zbirke se razodeva v njeni jasni oblikovni govorici: živahnih barvnih in geometrično-dekorativnih poudarkih, enotnih ploskovnih zasnovah ali nizanju prostorskih pasov, preprostih statičnih, simetričnih ali dinamičnih kompozicijah ter neposredni sporočilnosti posameznih motivov, ki v svojem jedru razkrivajo hindujske principe dharme, bhakti, očiščenja, služenja, džanistično načelo ahinse ter konfucijanski vrlini ponižnosti in vztrajnosti. Vse te vrline in estetske prvine se zlivajo v univerzalne vrednote, ki tvorijo brezčasno sporočilo nekdanje Mušičeve zbirke; razstava le-te pa je izraz naše globoke hvaležnosti in poklona donatorki Vandi Mušič. Portret sikhovskega plemičaŽenski v večernem glasbenem dialogu (rāgiṇī patmañjarī, miniatura iz tradicije rāgamālā)Boginja Radha z družicamiBog Kršna, ki pleše na glavah kačjega demona KalijeRahujeva glava na kočiji, ki jo vlečeta kačiBog Šiva z ženo, boginjo Parvati, slonjim božanstvom Ganešo, bikom Nandijem in tigromBoginja Ganga sedi na svojem vozilu makariMuke v peklu (naraka) iz džainističnega izročila Utagawa Hiroshige (1797–1858), Nissaka – Gorski prelaz Sayo-no NakayamaAvtorica razstave: Kristina PreiningerAvtorica študij indijskih umetnin: Nina Petek, Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta Univerze v LjubljaniKonzervatorsko-restavratorska priprava gradiva: Tina Buh11. junij – 2. september 2026Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana