Krhko bogastvo iz emonskih grobov

Opis razstave

Rezultati aktualnih arheoloških raziskav na razstavi v muzejski zakladnici.Ob Dunajski cesti v Ljubljani so med majem in septembrom 2021 potekale arheološke raziskave. Odkrile so del severnega grobišča rimske Emone, ki se je nekdaj razprostiralo vzdolž široke ceste proti Celeji.Na območju med današnjo Livarsko in Trstenjakovo ulico je bilo raziskanih 41 grobov iz druge polovice 1. in iz 2. stoletja. Med njimi je bil le en skeletni grob, in sicer otroški, pri ostalih 40 pa je šlo za žgane grobove. Poleg žganine pokojnikov so arheologi v njih odkrili njihove osebne predmete ter posode s hrano in pijačo. Vse skupaj je bilo položeno bodisi v grobno jamo, v skrinjo iz strešnih opek, v amforo ali v zidano grobnico, v dveh primerih pa v iz kamna izdelano skrinjo, pepelnico. Na izjemno bogatem najdišču so odkrili tudi temelje grobne parcele in nagrobni kamen z napisom, ki omenja Gaja Semonija Diligensa (Marljivega).Med predmeti, odkritimi v grobovih ob Dunajski, preseneča veliko število dobro ohranjenih in vidno dragocenih steklenih posod.Posoda z okrasom iz barvnih lisV času arheoloških izkopavanj ob Dunajski cesti je največ pozornosti vzbudilo odkritje imenitne posode na nogi in z dvema majhnima ročajema, izdelane iz modrega stekla z okrasom iz belih, rumenih in svetlomodrih lis. Posodo so odkrili v grobu 1038, ki je bil narejen kot zidana grobnica, skupaj s številnimi drugimi steklenimi in keramičnimi posodami. Konservatorska ekipa Mestnega muzeja je imela s to posodo še posebej naporno delo: deloma je bila namreč prekrita s trdo zemljeno skorjo, ki je terjala natančno ročno odstranitev.Posoda je bila izdelana s prostim pihanjem in med pihanjem okrašena. Stekleno kepo so povaljali v majhnih koščkih različno obarvanega stekla, ki so se vtisnili v podlago. Sledilo je ponovno segrevanje in nato dodatno pihanje, da je nastala oblika čaše, pri tem pa so se vtisnjeni koščki stekla raztegnili v barvne lise.Fotografije te izjemno lepe in v celoti ohranjene posode z okrasom iz barvnih lis so takoj po odkritju zakrožile po medijih in družbenih omrežjih. Po glasovanju na portalu (Ne)odkrita arheologija Ljubljane je posoda dobila laskavi naziv »arheološka najdba leta 2021«.Obiščite tudi spletno razstavo Po stekleni poti, ki predstavlja stekleno bogastvo iz zbirk slovenskih muzejev.