1. Opis razstave
Opis razstave
Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb - Slikarstvo, kiparstvo in grafikaMuzej za umetnost in obrt je bil ustanovljen leta 1880 na pobudo Društva umetnosti in njegovega tedanjega predsednika Izidorja Kršnjavija. Strategija delovanja Muzeja je bila usmerjena v varovanje tradicionalnih dragocenosti ljudske obrti in v spodbujanje in razvijanje meščanske kulture v tem obdobju. Leta 1882 je bila ob Muzeju ustanovljena še Obrtna šola, danes Šola za uporabno umetnost in oblikovanje. Vse od ustanovitve do danes med temeljne naloge Muzeja sodita tudi umetniško izobraževanje javnosti in varovanje dediščine. Poslopje Muzeja za umetnost in obrt, ena izmed identitetno ključnih zgradb zagrebškega Donjega grada, je zaradi poškodb, nastalih v potresu leta 2020, trenutno zaprto za javnost. Prenovo muzejske stavbe spremljajo priprave na novo stalno razstavo po sodobnih muzeoloških standardih. Razstavna dejavnost Muzeja je še vedno zelo intenzivna, vendar je usmerjena na gostovanja v drugih prostorih. Razstava Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb. Slikarstvo, kiparstvo in grafika v Narodni galeriji v Ljubljani je plod dolgoletnega sodelovanja obeh muzejskih institucij. Na razstavi predstavljena umetniška dela poudarjajo in potrjujejo raznolikost termina stari mojstri ter razkrivajo bogastvo in kompleksnost nastajanja umetniških zbirk Muzeja za umetnost in obrt. Predstavljena so dela znanih avtorjev, njihovih delavnic in sledilcev v obdobju od druge polovice 14. stoletja do 18. stoletja. Slikarska zbirka Muzeja za umetnost in obrt je zastopana z izborom devetnajstih umetnin reprezentativnih italijanskih in severnjaških starih mojstrov in njihovih delavnic, npr. Andrea Schiavoneja, Jana Victorsa, Leandra Bassana, Francesca Caira ali sledilcev Paola Veneziana, Guida Renija in Balthasarja van den Bosscheja. Izbor iz kiparske zbirke se nanaša na mojstre, ki so pomembni za subalpsko tradicijo lesenega polikromiranega kiparstva. Njihova dela so bila prvotno del opreme oltarnih enot v sakralnih stavbah na območju južne Tirolske, Zgornje Avstrije, Bavarske, Štajerske in Hrvaške ter opozarjajo na umetniške dosežke pod pokroviteljstvom cerkvenih naročnikov v okolju, ki je cenilo uveljavljene umetniške modele, tradicijo in grafične predloge, zelo pogosto pa tudi strogo kodificirane ikonografske vzorce. Petnajst plastik iz kiparske zbirke Muzeja za umetnost in obrt iz obdobja od 15. do konca 18. stoletja predstavlja dejavnost starih mojstrov, kot so štajerski mojster Hans von Judenburg, bavarski mojster Hans Degler in še posebej pomembni štajerski baročni mojstri, kot so Vid (Veit) Königer iz Gradca, Jožef Holzinger z delavnico iz Maribora in Ferdinand Gallo, dejaven v Celju, ter za zagrebško okolje pomembna dela kiparjev Johannesa Komersteinerja, Claudiusa Kautza in Josipa Stallmayerja. Zbirka grafike Muzeja za umetnost in obrt sodi med najbolj cenjene zakladnice, ki hranijo grafično produkcijo evropskega kulturnega kroga. Na razstavi jo zastopajo dela hrvaških, italijanskih, francoskih, nizozemskih in nemških umetnikov. Izbranih enajst grafik prikazuje razlike v grafični tehniki, izvedbi in umetniški interpretaciji posameznih tem v južnem oziroma italijanskem in severnem grafičnem ustvarjanju. Pri tem ni tako pomembno, ali so njihovi avtorji osebno gravirali ali pa so bila njihova dela predloge za nadaljnje grafično delo. Grafična zbirka Muzeja za umetnost in obrt je predstavljena s pomembnimi deli starih mojstrov, datiranimi v razponu od 16. in do konca 18. stoletja. Med izbranimi deli so grafični prevodi del Julija Klovića, Michelangela Buonarrotija in Petra Paula Rubensa ter izvirne jedkanice Jacquesa Callota, Giuseppeja Vasija in drugih pomembnih grafikov, ki predstavljajo svojevrstno panoramo izjemnih dosežkov evropske grafike. Avtorice razstave Antonia Došen, Jasmina Fučkan, Marijana Paula Ferenčić Koordinatorki projekta Mateja Breščak, Marijana Paula Ferenčić Restavratorsko-konservatorska priprava del za razstavo Ksenija Pintar, Jasminka Podgorski, Muzej za umetnost in obrt, ZagrebPavao Lerotić, Hrvaški restavratorski zavodJelena Piasevoli Mikac, Velimir Mikac, Martina Petriček, KUSTODA d. o. o. Postavitev razstave in oblikovanje tiskovin Bojan Lazarević, Agora Proars Projekt so podprli 19. september 2024–9. februar 2025 Narodna galerija Prešernova 24 1000 Ljubljana