Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950

Opis razstave

V sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana smo pripravili razstavo o slovenskih umetnicah v obdobju 1850–1950. Razstava je posvečena umetnicam, ki so se v izbranem obdobju predstavile občinstvu in se kljub tedanjim družbenim konvencijam uveljavile v javnem prostoru. V muzeju se osredotočajo na slikarke in kiparke, v naši galeriji pa bo od srede novembra pozornost namenjena arhitektkam in fotografinjam.Z razstavo, katere avtorica in kustosinja je Barbara Savenc iz Mestnega muzeja Ljubljana, želimo opozoriti na kontekst, znotraj katerega so umetnice delovale in ga je nujno poznati, ko se soočamo s sodobnimi družbenimi normami. Od srede oktobra je v muzeju na ogled 100 umetniških del s kratkimi življenjepisi skupno 22 slikark in kipark, ki so ustvarjale med letoma 1850 in 1950. Ob tem predstavljamo tudi zapuščino slikarke Stephanie Glax de Stadler, ki je hranjena v Ljubljani. Novembra drugi del razstave odpiramo v Galeriji Jakopič, kjer se osredotočamo na delo arhitektk in fotografinj. ARHITEKTKEPredstavitev prvih arhitektk – Vurnikovega in Plečnikovega razreda oziroma seminarja – bosta prispevali kustosinji Ana Porok (Plečnikova hiša) in Barbara Savenc (Mestni muzej Ljubljana) v sodelovanju z dr. Bogom Zupančičem in Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Most od razstave v Mestnem muzeju Ljubljana k razstavi v Galeriji Jakopič predstavlja Vladimira Bratuž, ki je v muzeju predstavljena kot kiparka, v Galeriji Jakopič pa bomo razstavili pohištvo, ki je bilo po njenih načrtih izdelano za slovenskega filozofa. Ta del razstave je pomemben, ker izpostavlja ohranjeno izvirno gradivo, ki je javnosti neznano. Ob Vladimiri Bratuž bo del, posvečen arhitektkam, namenjen tudi predstavitvi pohištva (iz zasebne zbirke), ki ga je zasnovala Gizela Šuklje, prva diplomantka Plečnikovega razreda, in predstavitvi darovanih risanih študij Dušane Šantel, prve slovenske diplomirane arhitektke iz Vurnikovega razreda. Javnosti bodo tako prvič predstavljena dela, ki jih je hranila gospa Jasna Šantel in jih je nedavno darovala v zbirko Mestnega muzeja Ljubljana. Ana Porok kot strokovna sodelavka za arhitekturo za razstavo pripravlja tudi izbor načrtov in diplomskih nalog drugih slovenskih arhitektk, ki so študirale v izbranem obdobju in so del zbirke Plečnikove hiše. FOTOGRAFINJEZadnji sklop razstave v Galeriji Jakopič, ki obravnava fotografinje v obdobju 1850–1950, bo prispevala kustosinja naše galerije dr. Marija Skočir ob strokovni pomoči kustosinje Julije Hoda. Ker se je fotografija kot medij obravnavanem času šele zares rojevala, jo sicer težko vrednotimo po istih merilih kot druge zvrsti likovne umetnosti. Kljub temu pa ne gre prezreti nekaterih posameznic, ki so v omenjenem stoletju pogumno nastopile fotografski poklic in poslanstvo. Pogosto preko družinskih navez so prve, predvsem studijske fotografinje, delovale v senci soprogov ali očetov, pa vendarle za seboj pustile sled, ki zaznamuje pomembne začetke fotografske obrti in umetnosti pri nas. Nekatere so samozavestno vzpostavile svoje ateljeje in se spopadle s področjem, na katerem so dominirali moški, ter bile pri tem uspešne in spoštovane, predvsem pa so se kot ikonične osebnosti mestnih središč vtisnile v spomin številnih, še danes živečih posameznikov. Morda še izraziteje kot pri ostalih likovnih umetnicah se pri fotografinjah osredotočamo na vse tiste, ki so na današnjem slovenskem ozemlju delovale, a bile morda nemškega, hrvaškega ali drugega rodu. Številne zbirke, arhivi in knjižnice po Sloveniji hranijo posamično, a dragoceno fotografsko gradivo in dokumente, ki pričajo o delovanju prvih fotografinj. Za njihovo predstavitev smo se v Galeriji Jakopič odločili v skladu s poslanstvom raziskovati ne le sodobno slovensko in mednarodno fotografijo, temveč tudi pisati njeno zgodovino. Razstavni sklop o fotografinjah zaznamuje predvsem prizadevanje po kar se da celostni združitvi posameznih obravnav raziskovalcev in skrbnikov zbirk v preteklih desetletjih, na podlagi katerih zastavljamo nove osnove za nadaljnje raziskovanje tega najzgodnejšega obdobja razvoja fotografije. Obravnava dela fotografinj skozi tri vidikeSklop bo obravnaval fotografijo v obdobju 1850–1950 skozi tri vidike: prvi je fotografija v (pomožni) funkciji slikarstva - po fotografijah so slikarke pogosto ustvarjale svoja (morda tudi slavna) slikarska dela. Drugi, najobsežnejši sklop, se bo nanašal na studijsko fotografijo, za katero so fotografinje potrebovale obrtna dovoljenja in se ukvarjale predvsem s poslom ateljejskega fotografiranja bolj ali manj znanih posameznikov, družin in skupin ljudi, pri čemer so se soočale z velikimi izzivi lastne promocije in konkurence. Proti koncu obdobja pa pri posameznih fotografinjah zaznamo tudi umetniške težnje, tako v njihovih fotografskih stvaritvah kot v njihovih značajih. Fotografski portret postaja sredstvo umetniškega pristopa v prikazovanju osebnosti in družbenih vlog portretirancev, tehnične danosti fotografije, dela v temnici in retuše pa raziskujejo nove možnosti slikanja avre individualnosti in nadčasne lepote pri portretiranih. V pripoved o slovenskih fotografinjah bomo vstopili skozi okrnjeno pričevanje o prvi ljubljanski fotografinji nemškega porekla, Malviniji von Norden, ki je v letu 1864 zgolj nekaj mesecev delovala v svojem ateljeju na današnjem Kongresnem trgu v Ljubljani. Skoraj sočasno sta ateljeja svojih soprogov prevzeli Roza Krach in Jožefa Dzimski. Da Štajerska za Ljubljano v tem smislu ni prav nič zaostajala, nasprotno, krepile so jo povezave z Gradcem in Dunajem, pričajo arhivi o delovanju fotografinj Barbare Manco in Marije Kohler iz leta 1881 v Mariboru. Zelo zanimivo fotografsko dejavnost skozi celotno obdobje spremljamo v Celju, kjer se tradicija preko občutljivih portretistk Anne Gombosch iz leta 1883 in Julie Martini s preloma stoletja nadaljuje preko znanega Pelikanovega ateljeja do Nade Pelikan, ki je svojo dejavnost v 30. letih 20. stoletja prenesla v Maribor, a ohranila tradicijo družinskega imena ateljeja, njena sestra Božena pa je nadaljevala očetovo obrt v Celju. Po značaju in uspešnosti izstopa fotografinja hrvaškega rodu Antonija Kulčar Prut, ki je delovala pod blagovno znamko Foto Tonka tudi v Rogaški Slatini. Iz njenega arhiva, ki je deloma še vedno ohranjen v zasebni lasti v tem zdraviliškem mestu, prihajajo tudi fotografije kraljeve družine Karađorđević, katere uradna dvorna fotografinja je bila Tonka. Spremljevalni programRazstavo v Galeriji Jakopič bo pospremil niz dogodkov, na katerih bodo sodelovali strokovnjaki, ki so v preteklosti preučevali delo predstavljenih fotografinj, posvečali se bomo tudi raziskovanju fotografskih tehnik tega obdobja. Predstavili bomo tudi Fotohišo Pelikan, ki aprila 2024 v Celju odpira svoja vrata po večletni zahtevni restavratorsko–konservatorski prenovi.Vljudno vas vabimo na uradno odprtje razstaveSlovenske umetnice v obdobju 1850–1950, ki bo v sredo, 15. novembra 2023, ob 19. 00 v Mestnem muzeju Ljubljana. Zatem ste lepo vabljeni tudi na ogled razstave v Galeriji Jakopič.