Tehnični opis: Akril, olje na platnu, signirano in datirano desno zgoraj, zadaj.
Tematski opis: Dela, ki nastajajo pod naslovom Bratovševa ploščad, so v resnici avto-projekcije prostora, v katerem živim že dalj časa in ki se je, kljub konceptu družbe socialističnega tipa, resno zasidral vame kot reminiscenca številnih trenutkov, tako ali drugače doživetih v čisti romantični skušnji. V ospredju je vselej svetloba ali natančneje njen kot presevanja, ki je bistven prav v določanju zvena - zven, kot ustrezno zvenenje kadra; kakor da bi glasbene vilice ustrezno zazvenele, če bi jih postavil tja.
Druga značilnost so podobe, ki se umeščajo na sicer prazne oranžne fasade tipičnih stanovanjskih blokov v sedemdesetih. Te so popolno nasprotje, hočejo biti nasprotje, saj to hočejo moje želje. Hočejo prostoru izvabiti neko drugo/drugačno preteklost, ki ni samo proletarske narave, čeprav se na slednje odzivam s ponosom. Ta renesančna okna, ki zdaj kažejo zaprta polkna zdaj odpirajo pogled v nek drug sanjski pogled, so predmet mojega nezavednega polja. Nič načrtovanega ni, razen zamisli o tem projektu.
Kdor se morda sprehodi po Bratovševi ploščadi v tistem pravem trenutku zvena, bo nemara občutil moja dela na podoben način.
Tehnični opis: Akril, olje na platno. Signirano desno zgoraj zadaj.
Tematski opis: Dela, ki nastajajo pod naslovom Bratovševa ploščad, so v resnici avto-projekcije prostora, v katerem živim že dalj časa in ki se je, kljub konceptu družbe socialističnega tipa, resno zasidral vame kot reminiscenca številnih trenutkov, tako ali drugače doživetih v čisti romantični skušnji. V ospredju je vselej svetloba ali natančneje njen kot presevanja, ki je bistven prav v določanju zvena - zven, kot ustrezno zvenenje kadra; kakor da bi glasbene vilice ustrezno zazvenele, če bi jih postavil tja.
Druga značilnost so podobe, ki se umeščajo na sicer prazne oranžne fasade tipičnih stanovanjskih blokov v sedemdesetih. Te so popolno nasprotje, hočejo biti nasprotje, saj to hočejo moje želje. Hočejo prostoru izvabiti neko drugo/drugačno preteklost, ki ni samo proletarske narave, čeprav se na slednje odzivam s ponosom. Ta renesančna okna, ki zdaj kažejo zaprta polkna zdaj odpirajo pogled v nek drug sanjski pogled, so predmet mojega nezavednega polja. Nič načrtovanega ni, razen zamisli o tem projektu.
Kdor se morda sprehodi po Bratovševi ploščadi v tistem pravem trenutku zvena, bo nemara občutil moja dela na podoben način.
Tehnični opis: akril, olje na platno, signirano na hrbtni strani
Tematski opis: Dela, ki nastajajo pod naslovom Bratovševa ploščad, so v resnici avto-projekcije prostora, v katerem živim že dalj časa in ki se je, kljub konceptu družbe socialističnega tipa, resno zasidral vame kot reminiscenca številnih trenutkov, tako ali drugače doživetih v čisti romantični skušnji. V ospredju je vselej svetloba ali natančneje njen kot presevanja, ki je bistven prav v določanju zvena - zven, kot ustrezno zvenenje kadra; kakor da bi glasbene vilice ustrezno zazvenele, če bi jih postavil tja.
Druga značilnost so podobe, ki se umeščajo na sicer prazne oranžne fasade tipičnih stanovanjskih blokov v sedemdesetih. Te so popolno nasprotje, hočejo biti nasprotje, saj to hočejo moje želje. Hočejo prostoru izvabiti neko drugo/drugačno preteklost, ki ni samo proletarske narave, čeprav se na slednje odzivam s ponosom. Ta renesančna okna, ki zdaj kažejo zaprta polkna zdaj odpirajo pogled v nek drug sanjski pogled, so predmet mojega nezavednega polja. Nič načrtovanega ni, razen zamisli o tem projektu.
Kdor se morda sprehodi po Bratovševi ploščadi v tistem pravem trenutku zvena, bo nemara občutil moja dela na podoben način.
Tehnični opis: akril, olje na platno, signirano na hrbtni strani
Tematski opis: Dela, ki nastajajo pod naslovom Bratovševa ploščad, so v resnici avto-projekcije prostora, v katerem živim že dalj časa in ki se je, kljub konceptu družbe socialističnega tipa, resno zasidral vame kot reminiscenca številnih trenutkov, tako ali drugače doživetih v čisti romantični skušnji. V ospredju je vselej svetloba ali natančneje njen kot presevanja, ki je bistven prav v določanju zvena - zven, kot ustrezno zvenenje kadra; kakor da bi glasbene vilice ustrezno zazvenele, če bi jih postavil tja.
Druga značilnost so podobe, ki se umeščajo na sicer prazne oranžne fasade tipičnih stanovanjskih blokov v sedemdesetih. Te so popolno nasprotje, hočejo biti nasprotje, saj to hočejo moje želje. Hočejo prostoru izvabiti neko drugo/drugačno preteklost, ki ni samo proletarske narave, čeprav se na slednje odzivam s ponosom. Ta renesančna okna, ki zdaj kažejo zaprta polkna zdaj odpirajo pogled v nek drug sanjski pogled, so predmet mojega nezavednega polja. Nič načrtovanega ni, razen zamisli o tem projektu.
Kdor se morda sprehodi po Bratovševi ploščadi v tistem pravem trenutku zvena, bo nemara občutil moja dela na podoben način.
Tematski opis: "Dela povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo in razumevanje medija slikarstva kot takega. Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe." Maša Žekš