Tematski opis: BITI SREČEN. Besedna zveza, ki jo lahko prepoznamo kot življenjski cilj naše sodobne kapitalistične družbe. V ljudeh iz katalogov pohištvenih trgovin in domačega dekorja vidimo prototipe dizajna in načina življenja. Oslepljeni od sijaja ne prepoznamo, da nas ta, s svojimi praznimi obljubami, pravzaprav duši.
Slika je bila del instalacije, kjer je bila skrita za velikimi sobnimi rastlinami. Na mestu, kjer drugače visijo pripisi s podatki o delu, sta dve QR kodi. Ti sta edin dostop do celostnega pogleda slik. Skeniranje slednih gledalca namreč popelje do Instagram profila z majhnimi reprodukcijami slik.
Projekt naslavlja vprašanje o naši percepciji v splošnem pomenu, percepciji na umetnost in o naši predstavi o popolnem življenju, ki jo kreira naš sodoben svet.
Čeprav smo v galeriji, je edin način da opazujemo slike za zeleno zaveso preko socialnega omrežja. Večini gledalcev se najverjetneje niti ne bo dalo poskenirati kode. Kakšna je torej moja vloga slikarke v svetu, kjer je že vse bilo narejeno? Je slikarska praksa še sploh smiselna? V instalaciji so rastline tiste, ki odtegnejo pozornost od slik in jo prikujejo nase. Pozornost jim je speljala dekoracija. Ampak, saj je splošno znano, da rastline pozitivno vplivajo na okoliški prostor in posledično na naše dobro počutje. In a ni ravno slednje cilj, za katerega si danes vsi prizadevamo – se počutit dobro in biti srečni.
Več o delu: https://sl.janjakosi.com/cult-of-happiness
Tematski opis: "Dela povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo in razumevanje medija slikarstva kot takega. Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe." Maša Žekš
Tematski opis: Serija Narava je doslej Preglov najobsežnejši cikel. Z vnaprej pripravljenimi likovnimi znaki, ki predstavljajo naravo (metulji, listi, cvetovi ...) sestavlja kompozicije, ki pa se ne nanašajo več neposredno na vidno naravo, ampak naravo posredovano skozi obdelavo ekranov, dizajna, digitalnega sveta. Iz njih sestavlja "abstraktne" barvne kompozicije, ki gledalcu nudijo možnost neposrednega vživetja, a ga obenem postavljajo pred vprašanje, če je dandanes neposredna osebna slikarska izpoved le še konstrukt v vidnem, za uporabo vnaprej pripravljenem svetu.