Tehnični opis: Akril, čipka in srebrni lističi na platno, signirano in datirano spodaj desno
Tematski opis: Slika Utelešanje divjine XIV govori o različnih psiholoških stanjih in občutenjih, ki gledalca opominjajo na krhkost in minljivost človeške eksistence. Minljivost izpostavljam zato, ker se v odnosu do tega vprašanja oblikuje naš odnos do življenja (če se tega zavedamo ali pa ne). Krhkost izpostavljam zato, ker je v današnji kapitalistični družbi, kjer moramo svet doživljati objektivno in nevtralno, to dejstvo, da si dovolimo biti občutljivi oziroma krhki in doživeti svoje življenje skozi naša telesa na nam lasten način, nekakšen upor proti vsiljenim mehanizmom potrošniške miselnosti. Za ženske je zaradi pritiskov oglaševalske industrije še toliko bolj nujno, da ohranijo svojo lastno naravo in ne družbeno vsiljene, in se usmerijo v iskanje tistega duhovnega bitja, ki uteleša divjino.
Tehnični opis: Akril, blago in srebrni lističi na platno, signirano in datirano spodaj desno
Tematski opis: Slike Utelešanje divjine sem začela delati istočasno kot cikel kipov Nevidno vidno (2019) in jih nadaljujem do danes. Enako kot kipi govorijo o vmesnih stanjih, kjer se meja med našimi fizičnimi in duhovnimi telesi in zunanjim svetom zabriše. Ozadja slik so zato povečini abstraktna ali le malo nakazujejo neko naravno okolje. Povečini je to gozd. Figure na slikah se stapljajo z ozadjem, se prepletajo z njim, ker v njih vstopa in jih preoblikuje. Ker vstop v gozd, naš notranji ali zunanji obudi naše naravno, nezavedno, divje, iskreno bitje. V času korona izolacije smo to lahko še posebej občutili, saj je bil edini možen izhod v naravo ali v nas same. V globine in temine, v širine in svetlobe. V iskanje tistega duhovnega bitja, ki uteleša divjino.
Tehnični opis: Akril, čipka, blago, zlati in srebrni lističi na platno, signirano in datirano spodaj desno
Tematski opis: Slike Utelešanje divjine sem začela delati istočasno kot cikel kipov Nevidno vidno (2019) in jih nadaljujem do danes. Enako kot kipi govorijo o vmesnih stanjih, kjer se meja med našimi fizičnimi in duhovnimi telesi in zunanjim svetom zabriše. Ozadja slik so zato povečini abstraktna ali le malo nakazujejo neko naravno okolje. Povečini je to gozd. Figure na slikah se stapljajo z ozadjem, se prepletajo z njim, ker v njih vstopa in jih preoblikuje. Ker vstop v gozd, naš notranji ali zunanji obudi naše naravno, nezavedno, divje, iskreno bitje. V času korona izolacije smo to lahko še posebej občutili, saj je bil edini možen izhod v naravo ali v nas same. V globine in temine, v širine in svetlobe. V iskanje tistega duhovnega bitja, ki uteleša divjino.
Tehnični opis: Olje in pigmenti na platno, signirano in datirano spodaj desno
Tematski opis: Slika iz cikla V Belo opisuje stanje prehoda, pot preobrazbe iz enega stanja v drugo, ko se znajdemo na meji nečesa, kar je bilo in nečesa, kar šele bo. Medtem, ko nekaj umira, se nekaj novega rojeva - to predstavljajo zarodki, ki so kot neka duhovna substanca, ki nosi začetek nečesa novega, še nerojenega, naznanega in ni podvržen minevanju ampak rasti.
Tehnični opis: Olje in pigmenti na platnu, signirano in datirano spodaj desno, 2011
Tematski opis: Slika iz cikla V Belo opisuje stanje prehoda, pot preobrazbe iz enega stanja v drugo, ko se znajdemo na meji nečesa, kar je bilo in nečesa, kar šele bo. Medtem, ko nekaj umira, se nekaj novega rojeva - to predstavljajo zarodki, ki so kot neka duhovna substanca, ki nosi začetek nečesa novega, še nerojenega, naznanega in ni podvržen minevanju ampak rasti.
Tehnični opis: Olje in pigmenti na platno, signirano in datirano spodaj desno
Tematski opis: Slika iz cikla V Belo opisuje stanje prehoda, pot preobrazbe iz enega stanja v drugo, ko se znajdemo na meji nečesa, kar je bilo in nečesa, kar šele bo. Medtem, ko nekaj umira, se nekaj novega rojeva - to predstavljajo zarodki, ki so kot neka duhovna substanca, ki nosi začetek nečesa novega, še nerojenega, naznanega in ni podvržen minevanju ampak rasti.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano desno zgoraj. Slika je bila razstavljena v Avstriji, Benetkah (1950) ter Moderni galeriji leta 1951. Reprezentativna slika iz časa prvega viška Kosove ustvarjalnosti in konkretno iz leta, ko je bil umetnik še v posebnem ustvarjalnem zamahu. Način, kako je na tej sliki vizualiziral žensko telo, lahko povežemo s tistim, o čemer je sam poudaril, da ga v slikarstvu najbolj zanima: »Občutek barve, njih kombinacija, občutek oblik, njih medsebojno razmerje, občutek linije …« Ta slika se približuje cilju, ki si ga je slikar zadal kot svoj ideal in ga imenoval »monumentalni formalizem«. Vendar nikakor ne bi mogli reči, da je bil njegov pristop k slikarstvu zgolj formalističen; v istem zapisu je pisal o »strastnem užitku«, povezanem z gledanjem in slikanjem, in ta užitek je čutiti tudi v tej sliki. dr. Miklavž Komelj
Želite biti obveščeni o novih iskalnih rezultatih?
Ko bodo prispele nove umetnine za vaše iskanje vas bomo obvestili.
Dražba slovenskih impresionistov - december 2024
Za dražbo v Galeriji in dražbeni hiši SLOART zbiramo umetniška dela slovenskih impresionistov: Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen.