Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič
Tehnični opis: Grafična mapa, ki vsebuje 9 sitotiskov. Prva plast je bela barva, druga lak. Vidi se (namenoma) le pod določenim kotom.
Tematski opis: Nevidne podobe so serija desetih grafičnih listov, ki eksplicitne motive črpajo iz sodobne vizualne kulture. Podobe deformiranega černobilskega dojenčka, ilustracije dinozavra, pornografski prizor, časopisna reklama … so postale tako vsakdanje, da jim ne posvečamo posebne pozornosti. Na vnaprej pripravljeno belo pravokotno polje papirja jih je odtisnil z gelom za večanje prosojnosti, pomešanim z lakom za barvni sijaj. Nastale so skorajda nevidne podobe, ki gledalca silijo, da se mora posebej truditi, da bi razbral, kaj je odtisnjeno na grafičnem listu. Umetnik tako usmeri gledalčevo recepcijo in ga prisili, da se sooči z vidnim materialom, na drugi strani pa z ukinjanjem podobja, ki nas preplavlja, uvaja nekakšno vizualno ekologijo.
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Želite biti obveščeni o novih iskalnih rezultatih?
Ko bodo prispele nove umetnine za vaše iskanje vas bomo obvestili.
Dražba slovenskih impresionistov - december 2024
Za dražbo v Galeriji in dražbeni hiši SLOART zbiramo umetniška dela slovenskih impresionistov: Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen.