Gorše France (5)

Avtor: Gorše France
Leto nastanka: 1936

Tehnični opis: Umetni kamen. Značilen kip iz obdobja, ko je umetnik živel in ustvarjal v Ljubljani; France Stele, ki je Goršetov opus razdelil v štiri stopnje, je to stopnjo označil kot »vitalno kreativno, v kateri se izraža Goršetov instinktivno-bivanjski pol«, Ivan Sedej pa je pisal o »umetnikovi ljubljanski zreli fazi, ki je v znamenju čiste forme in polne telesnosti.« V tem obdobju je bila v središču Goršetovega ustvarjalnega zanimanja ženska figura, pri oblikovanju katere so opazni zgledi Aristida Maillola in Jana Štursa. Ta kip je oblikovan tako, da se prečiščenost telesne forme povezuje s koncentracijo izraza, naslov pa nam sugerira, naj figuro vidimo kot poosebitev mladosti, ki ni samo nekaj fizičnega, ampak je evocirana kot duhovna kategorija. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Gorše France
Leto nastanka: 1936

Tehnični opis: Les, signiran in datiran desno spodaj: Fr Gorše / 1936

Avtor: Gorše France
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Bronast relief, signirano spodaj levo

Avtor: Gorše France
Leto nastanka: 1937

Tehnični opis: Orehov les, signiran na podstavku: Fr. Gorše, evidentiran v katalogu Kipar France Gorše: 1897–1986, Moderna galerija Ljubljana, 1988 pod št. 194.

Tematski opis: Večji del svojega ustvarjalnega življenja je France Gorše preživel v tujini. Njegov opus poleg delovanja v slovenskih krajih zaznamuje tudi ustvarjalnost v Ameriki in Argentini, kjer prevladujejo figuralika, ekspresivni portreti, akti in žanrski motivi. Njegov opus obsega kipe iz žgane gline, rezljanega lesa in bronastih odlitkov, posebej dragocen mu je bil kamen. Religiozna in svetopisemska tematika sta mu bili zelo blizu, a pogoste téme njegovega kiparstva so: poduhovljenost, meditativnost prerokov, križev pot in kipi svetnikov. Žanrske podobe v lesu so bile balzam za njegovo ustvarjalnost.

Avtor: Gorše France
Leto nastanka: 1920

Tehnični opis: Marmor, signiran in datiran na podstavku: F. GORŠE / 1920

Tematski opis: Kiparski opus Franceta Goršeta ima edinstven pomen v modernem slovenskem kiparstvu. Snoval je z različnimi kiparskimi materiali in jih vedno obravnaval enakovredno. V začetku je najraje uporabljal trde materiale, kamen in marmor, zelo sta mu bila pri srcu bron in žgana glina ter v slovenski podobarski umetnosti tako ljubi les. Njegove stilizirane, v kamnu hrapavo in kompaktno izvedene, a presevajoče figure so lahkotne. V kiparstvo je uvajal eleganco, kar je v kiparskem mediju, polnem plastičnega modeliranja, zagotovo izjemno. Zaradi značilne poroznosti materiala je zlahka ustvaril zamišljeno, poduhovljeno žensko podobo.