Vse umetnine (24)

Avtor: Kralj France
Leto nastanka: 1950

Tehnični opis: Olje na platno, signirano zgoraj desno. Značilno Kraljevo pozno delo, verjetno iz časa okrog leta 1950, ko se je umetnik po drugi svetovni vojni v Ljubljani znašel v izolaciji, ki jo je presvetljeval z vitalistično občutenimi podobami, polnimi notranje svobode. Večji del upodobitve sprehajališča v ljubljanskem parku Tivoli s pogledom proti centru mesta, ki ga zaznamujeta ljubljanski grad in Nebotičnik, zavzema nebo, na katerem se skozi oblačno kopreno prikazuje košček sinjine, vse to pa je realizirano kot sproščena igra avtonomnih barvnih potez in dotikov. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Tratnik Fran
Leto nastanka: 1920

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj desno. Tratnik velja za prvega slovenskega ekspresionista, Ferdo Delak pa je v svoji reviji tank ob njegovi risbi napisal celo, da je bil »prvi slovenski avantgardist«. Ta oznaka je pretirana, vendar pa kaže, kako so v slovenskem prostoru učinkovale njegove ostre, surovo neposredne risbe. Slike, ki jih je po prvi svetovni vojni ustvarjal v oljni tehniki, so milejše, a prav tako polne intenzivnega izraza; slikar je v oljni tehniki posebno rad upodabljal ženske, pri katerih je poudaril intenzivno notranje življenje – odličen primer je ta podoba violinistke, ki pozorno prisluškuje zvoku svojega glasbila. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Smrekar Hinko
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Olje na platno, signirano spodaj levo. Oljna umetnina avtorja, ki ga poznamo predvsem kot genialnega risarja. Smrekar je motiv kače s krono na glavi, kakršno poznamo iz starodavnega ljudskega izročila, umestil v grajske ruševine na izredno domiseln način. Slika učinkuje pravljično in magično. O kači z zlato krono na glavi govori več slovenskih legend, povezanih s slovenskimi gradovi. Tako naj bi se na Lipniškem gradu pri Radovljici spremenila v kačo z zlato krono na glavi grofica, ki je z zastrupljenim jabolkom zastrupila svojega moža, taka kača pa naj bi se plazila tudi po Pustem gradu in čakala svojega princa. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Kobilca Ivana
Leto nastanka: 1885 - 1888

Tehnični opis: Pastel na karton. Pastel na karton. Portret sester, ki ju je slikarka na ljubljanskih Fužinah priložnostno poučevala v slikanju, je njeno najbolj reprezentativno delo v pastelni tehniki, ki ji je omogočila poseben svetlobni učinek. Umetnica je dvojni portret oblikovala v salonski lepotnosti, obenem pa mu je dala psihološko intenzivnost, ki se osredotoča na razmerje med portretirankama. O tem, da je to svoje delo zelo cenila, priča podatek, da ga je verjetno uvrstila že na svojo razstavo na Dunaju leta 1888, zagotovo pa na svojo razstavo v Ljubljani leta 1889; takrat je ljubljanski časnik Laibacher Zeitung poročal, da je bilo prav to delo posebej všeč občinstvu. Ta dvojni portret je bil razstavljen tudi na obeh njenih retrospektivnih razstavah v ljubljanski Moderni galeriji v letih 1979 in 2018–19. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Napotnik Ivan
Leto nastanka: 1934

Tehnični opis: Les, signirano in datirano spodaj na podstavku. Značilna Napotnikova mala plastika iz obdobja, ko je v relativni izolaciji živel in ustvarjal v Šoštanju. Tudi v tem kipu pride do izraza umetnikov značilni način oblikovanja lesa, v katerem je dosegel posebno mojstrstvo, pri tem pa je izhajal iz oblik debel in vej, ki so ostale prepoznavne v figurah. Zanimivo je, da je antičnega boga z značilnimi atributi, klobukom s krili in kaducejem – upodobil kot otroka, putta. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Dolinar Lojze
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Patinirani mavec, signirano spodaj na podstavku. Ta glava je vse, kar je ostalo od celopostavnega kipa Matije Gubca, ki ga je Lojze Dolinar ustvaril 1913; celota je fotografsko dokumentirana, v Slovenskem ilustrovanem tedniku pa je ob nastanku neznani poročevalec med drugim napisal: »Mladi umetnik je izločil vse zunanjosti, tako npr. razbeljeni prestol, krono itd. – ki jih, navadno, ni mogoče upodobiti s kiparskimi sredstvi. Edino spone na kraljevih rokah pričajo, da je prikovan na prestol strašnega poveličanja. Zgolj v postavi Gubca, v igri njegovega obraza in mišic na njegovem telesu je hotel izraziti njegovo muko in njega nestrti uporni ponos …« Kipar se je navdihnil pri pesmi Kronanje v Zagrebu Antona Aškerca, v kateri je grozljiva usmrtitev voditelja slovensko-hrvaškega kmečkega upora prikazana kot njegovo poveličanje. To je bila prva Dolinarjeva realizacija herojske figure. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Kalin Zdenko
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Bron. Zdenko Kalin se je upodabljanju otrok posvečal že pred drugo svetovno vojno; njegova najbolj znana upodobitev subtilne otroške figure je kip Pastirček iz leta 1941, ki ga ima RTV Slovenija za svoj emblem. Otroške igre so Kalinov najbolj emblematičen kiparski cikel. Kipar ga je začel ustvarjati v petdesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je v slovenski umetnosti končal poskus socialističnega realizma in je postalo zelo pomembno intimistično občutje, ki se je skladalo s Kalinovim dojemanjem sveta. V Otroških igrah je kipar raziskoval odnos med nežno oblikovanimi figurami in prostorom, ki ga te figure odkrivajo. Na kipu Otroške igre VI, ki je nastal okrog leta 1960, je otrok upodobljen skupaj s starši, ki so stilizirani tako, da je v njih velika podobnost s figurami otrok. Obstaja variacija istega motiva, ki je naslovljena Otroške igre VI/1. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Jama Matija
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno, signirano spodaj levo. Matija Jama je v tridesetih letih minulega stoletja odkril Belo krajino kot svojo veliko inspiracijo; v prvinskosti tamkajšnjega življenja je našel inspiracijo za nekaj svojih najbolj reprezentativnih slik. Ta podoba belokranjske deklice v značilni beli belokranjski noši, katere belina je od žarenja sonca postala polna bogato niansiranega barvnega žarenja, je zlita z zelenjem v podobo mladosti in žarenjem življenjske energije, obenem pa je psihološko pretanjen portret. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Sternen Matej
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na platno. Sproščeno naslikana figura rdečelase dame, najverjetneje iz tridesetih let dvajsetega stoletja, je ena od številnih variacij slikarjevega upodabljanja ženske figure, ki je bila njegova temeljna slikarska obsesija. Sternen je bil izrazito urban umetnik in take so ženske na njegovih podobah. Bolj kot njihova psihologija je umetnika zanimala njihova telesna pojavnost s senzualnostjo in energijo, ki sta na tej sliki izraženi predvsem v slikarski potezi. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Jakopič Rihard
Leto nastanka: 1927

Tehnični opis: Olje na juto, signirano in datirano spodaj levo. Tipična Jakopičeva slika iz obdobja, ko se je iz impresionističnih izhodišč približal ekspresionizmu. Gre za oljno različico motiva, ki ga je Jakopič zasnoval kot del stropne poslikave v veži stavbe, imenovane Meksika, na današnji Njegoševi, nekdanji Ahacljevi cesti v Ljubljani (poslikava je danes zaradi neobstojne slikarske tehnike, ki je bila uporabljena, zelo slabo ohranjena). Umetnik je način, kako je prizore na tej poslikavi, v članku, ki ga je objavil v reviji Dom in svet, označil s temi besedami: »Skupine, oziroma prizori so prikazni, nekaki simboli življenjskih zgodb.« Begunska problematika je bila v času nastanka te slike v osrednji Sloveniji zelo pereča; begunci so prišli predvsem s Primorske, ki je bila pod oblastjo fašistične Italije. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Grohar Ivan
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Olje na karton. Signirano desno spodaj. Ivan Grohar se je najprej na prelomu med devetnajstim in dvajsetim stoletjem za nekaj let uveljavljal kot cerkveni slikar, ki je dobival najpomembnejša cerkvena naročila, saj je med drugim naslikal eno od oltarnih slik v romarski cerkvi na Brezjah. Okoli leta 1900 lahko datiramo ta osnutek za večjo sliko oziroma poslikavo, ki kaže vse odlike njegovega zgodnjega sloga. Kompozicija se navezuje na postbaročno tradicijo, barvna svežina pa daje slutiti njegovo poznejšo slikarsko pot. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Grohar Ivan
Leto nastanka: 1894

Tehnični opis: Olje na papir, kaširano na vezano ploščo. Signirana desno zgoraj. Ta na papirju naslikani portret je Groharjevo zgodnje delo iz časa njegovega šolanja v Gradcu, še popolnoma v realističnem stilu. Slikar je že tu pokazal veliko subtilnost v tonski harmonizaciji podobe in tudi psihološko prepričljivost, ki naredi upodobljenca zelo živega.