Tematski opis: Alenka Sottler se je rodila v Ljubljani 1958 v umetniško družino. Njen oče jo je že kmalu navdušil nad umetnostjo, to pot pa je sledila po končani srednji oblikovalski šoli, ki jo je obiskovala v Ljubljani. Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je kasneje tudi specializirala iz slikarstva. Sprva je samo slikala, leta 1986 pa je začela ustvarjati prve ilustracije za revijo Kekec. Delovanje na področju ilustratorstva jo je kasneje tako prevzelo, da se odtlej posveča predvsem tej tehniki in s svojimi ilustracijami popestri marsikakšno knjigo. Njeno delo je mogoče spremljati na razstavah, tako doma kot v tujini. Njene ilustracije so bile izbrane na ogled v Muzeju ameriške ilustracije v New Yorku .V Italiji potujejo skupaj z mednarodno razstavo ilustracij L'immagine della fantasia po Monzi, Sieni, Trevisu, Veroni, Luganu Rimu in drugih mestih, cikel jedkanic, s katerimi je pospremila pesmi Malcolma de Chazala, pa je trenutno na ogled v pariški Galeriji West–Ist.
Tematski opis: Grafična lista Arjana Pregla nam kažeta, da so izjave »Slika pove več kot 100 besed«, »Slika pove več kot 1000 besed«, »Beseda pove več kot 100 slik« in »Beseda pove več kot 1000 slik« pravzaprav poskus zaščite pred tesnobo, da beseda pove vedno več kot beseda in slika vedno več kot slika.
Na voljo tudi v grafični mapi (mapa, 2 grafična lista, spremna beseda s podatki o mapi)
"100 besed", barvni stitotisk, 42 cm × 29,7 cm, 2016
"1000 besed", barvni stitotisk, 42 cm × 29,7 cm, 2016
Cena: 200 EUR.
Tehnični opis: Barvni sitotisk, 1/30. Grafična mapa obsega tri grafike, poleg pande še grafiki muck in tiger. Cena celotne mape je 520 evrov. Signirano in datirano.
Tehnični opis: Grafična mapa, ki vsebuje 9 sitotiskov. Prva plast je bela barva, druga lak. Vidi se (namenoma) le pod določenim kotom.
Tematski opis: Nevidne podobe so serija desetih grafičnih listov, ki eksplicitne motive črpajo iz sodobne vizualne kulture. Podobe deformiranega černobilskega dojenčka, ilustracije dinozavra, pornografski prizor, časopisna reklama … so postale tako vsakdanje, da jim ne posvečamo posebne pozornosti. Na vnaprej pripravljeno belo pravokotno polje papirja jih je odtisnil z gelom za večanje prosojnosti, pomešanim z lakom za barvni sijaj. Nastale so skorajda nevidne podobe, ki gledalca silijo, da se mora posebej truditi, da bi razbral, kaj je odtisnjeno na grafičnem listu. Umetnik tako usmeri gledalčevo recepcijo in ga prisili, da se sooči z vidnim materialom, na drugi strani pa z ukinjanjem podobja, ki nas preplavlja, uvaja nekakšno vizualno ekologijo.