Pregl Arjan

Pregl Arjan

Jeseni 2018 so bila umetniška dela Arjana Pregla vključena tudi v stalno zbirko Moderne galerije v Ljubljani. Gre za dela iz cikla 'Petminutna revolucija' – večje slikarsko delo 'Petminutna revolucija (Trg republike)', tri manjše slike 'Male revolucije' ter skupina manjših kipcev 'Niz revolucij'. Uvrstitev omejenih umetniških del v to ključno zbirko slovenske likovne umetnosti od 20. stoletja dalje je izrednega pomena in s tem je Preglovo delo dobilo še dodatno, resnično zasluženo potrditev in priznanje.

Spremljajte avtorja
1. Biografija
Opis

Arjan Pregl spada v generacijo slovenskih slikarjev, rojenih v prvi polovici 70. letih, ki so, po zaključenem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, v poznih 90. letih začeli z delovanjem v slovenskem likovnem prostoru. Pregl je na ljubljanski Akademiji diplomiral leta 1998 pod mentorstvom Metke Krašovec in Bojana Gorenca ter nato izobraževanje nadaljeval z dvema podiplomskima študijema – slikarstva (2001, prof. Bojan Gorenc) ter grafike (2004, prof. Lojze Logar). Semester magistrskega študija slikarstva je obiskoval tudi na IUP Indiana University of Pennsylvania (ZDA). Preglovo ustvarjanje sega na področje slikarstva, grafike in ilustracije ter dodatno tudi na področje literature (piše kolumne, članke, kratke zgodbe; leta 2017 je izšel njegov prvenec 'O ženski, ki ni hotela z balkona'). Črke in besede se pogosto prepletajo s podobami v njegovih slikarskih delih in nemalokrat predstavljajo tudi osrednji del (sporočilnosti) umetniškega dela in/ali naslova dela (primer cikel 'Imena sodobnega slovenskega slikarstva'). V delih, ki so pogosto močnih in živahnih barv ter na prvi pogled delujejo lahkotno (oz. lahkotneje), pa ob podrobnejšem ogledu razberemo avtorjevo osebno refleksijo na zunanji svet - pogosto ironičen komentar in kritiko družbe ter družbenih pojavov, izraz čustev, skrbi in vdanosti v čas, prav tako pa nemalokrat tudi kritiko slovenske politike in politične zgodovine. Humorne prispodobe lahko mejijo na komentar apatičnosti družbe in njene ureditve, sicer nikoli s ciničnim pridihom, temveč se izpoved pogosto približuje ironiji in sarkazmu. Pogoste so tudi besedne igre, reference na koncept in zgodovino slikarstva ter medijskega sveta. Umetnik tako z različnimi prijemi učinkovito kombinira neposredno s posrednim, očitno s skritim, povedno z abstraktnim in zabavno z resnim. Dodatno priznanje Preglovega ustvarjanja predstavlja tudi nedavna uvrstitev njegovih del v stalno zbirko Moderne galerije v Ljubljani. Gre za umetniška dela iz cikla 'Petminutna revolucija', kjer avtor kot osrednjo tematiko izpostavlja današnjo problematiko spomenikov v javnem prostoru. Meni, da “živimo v času, kjer spomeniki niso neke zaprašeni relikti iz zgodovine, ampak se okoli njih odvija mnogo aktualne politike: od rušenja kulturne dediščine s strani ISIS-a v Palmiri, do uničenja več deset tisoč partizanskih spomenikov v zadnjih dveh desetletjih na Hrvaške, do postavljanja novih/starih spomenikov v Makedoniji itd.” Osnovna ideja slikarskih del v Petminutni revoluciji je bila izdelava zelo majhnih kipcev (narejenih iz hobi modelirne mase), katere je fotografiral ter nato njihovo podobo naslikal na mesta različnih spomenikov; na primer na mesto Spomenika revolucije (avtor kipar Drago Tršar, 1975) na Trgu republike v Ljubljani, na mesto Spomenika domobrancem v Grahovem pri Cerknici (prav tako delo kiparja Draga Tršarja), itd. Avtor s tem nakazuje, da sam spomenikov ne ruši, temveč na njihova mesta naslika nove in tako spodbuja premislek, ne vandalizma. A hkrati pa je – zlasti v delu 'Niz revolucij' - možno skorajda nasprotno branje, saj se avtor sočasno sprašuje ali je sploh mogoče narediti barvito, formalistično likovno delo izven političnega konteksta ali je slednje vedno vezano na kontekst konkretnih družbenih razmer in določene ideologije. Na polici z nizom malih kipcev, le-ti nekako “lebdijo” v prostoru; so brez narisanega okolja (trga, piedestala, parka), brez konteksta. Dvojnost oziroma večpomenskost je odražena tudi v naslovu celotnega cikla 'Petminutna revolucija'. “Petminutnost” je lahko razumljena v okviru časa izdelave teh kipcev, po drugi strani pa tudi kot izraz neprestane menjave ideologij ali kontekstov okoli umetnin. Beseda 'revolucija' se lahko po eni strani nanaša na družbeni kontekst, po drugi strani pa na idejo umetniškega sveta, ki staro vedno nadomešča z (revolucionarno) novim in to novo postavlja na piedestal.

Izobrazba
2001 - 2004
Magisterij iz umetnosti, podiplomski študij grafike, Akademija za likovno umetnost (prof. Lojze Logar), Ljubljana, Ljubljana
2000
En semester podiplomskega študija obiskoval na Indiana University of Pennsylvania (IUP), ZDA., Indiana, Zveznda država Pennsylvania, ZDA
1999 - 2001
Magisterij iz umetnosti, podiplomski študij slikarstva, Akademija za likovno umetnost (prof. Bojan Gorenec), Ljubljana, Ljubljana
1993 - 1998
Študij slikarstva, Akademija za likovno umetnost (prof. Metka Krašovec, prof. Bojan Gorenec), Ljubljana, Ljubljana
2. Multimedija
Multimedija
Zapeljevanje pogleda
Pregl Arjan Glavna fotografija
Pregl Arjan V Equrni, foto: Borut Peterlin
Pregl Arjan Stenska risba v MSUM
3. Razstave in projekti
Samostojne razstave
2018MONUMENT (skupaj s Tomom Jeseničnikom)
Razstava MONUMENT (skupaj s Tomom Jeseničnikom), Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
20171000 besed in druge grafike
Razstava v Galeriji Krka., Galerija Krka, Ljubljana
20171000 besed in druge slike
Trije cikli slik in ena skulptura na presečišče med podobo, besedo in številom. Spremna besedo je napisal dr. Miklavž Komelj., Galerija Velenje, Velenje
2016Prekarni dan
Stenska risba v Muzeju sodobne umetnosti., Muzej sodobne umetnosti – MSUM, Ljubljana
2015Imena sodobnega slovenskega slikarstva
20 oljnih slik, na katerih so naslikana imena. Umetnik jih je nabral z anketo med slovenskimi kustosi., UGM Studio, Maribor
2015Imena sodobnega slovenskega slikarstva
20 oljnih slik, na katerih so naslikana imena. Umetnik jih je nabral z anketo med slovenskimi kustosi., Osebno stanovanje, Ljubljana
2015Tri brade
Razstava »Tri brade«., TAM TAM Ulična galerija, Ljubljana
2014Petminutne revolucije
Gre za "dveh formalno in ideološko nasprotno pozicioniranih javnih obeležij Draga Tršarja, s katerih je Pregl odstranil spomenika, na njuno mesto pa postavil ustrezno povečano dekorativno hobi skulpturo. S tem tehnična reprodukcija ni izključila ročnega dela, slike nastajajo s tradicionalnimi tehnikami svinčnika in olja na platnu, vendar sta se v novem kontekstu pomen in vloga teh postopkov precej spremenila. Zamenjava čustveno in polemično intenzivno nasičenih spomenikov z banalnimi abstraktnimi barvitimi gmotami iz fimo mase kritično in ironično povzema estetski relativizem in politični revizionizem časa in prostora, v katerem živimo." Igor Španjol, Muzej sodobne umetnosti – MSUM, Ljubljana
2014MODRO NE BO
Razstava risb, ki jih je Arjan Pregl naredil, Tomaž Šalamun pa je potem na te podobe napisal pesmi. Serija del je izšla tudi v slikanici MODRO NE BO, Hostel Celica, Ljubljana
2013Kdo se boji finančnih trgov
Razstavljena sta bila dva cikle: "smajliji" in "ekonomski grafi". "Tako grafe kot smajlije lahko same na sebi razumemo kot pomenljive indikatorje dveh prevladujočih in marsikdaj tudi močno prepletenih ideologij sodobnosti: ideologije kapitalizma in sreče oziroma pozitivnega mišljenja. Oba simbola implicirata močan emocionalni naboj in nastopata kot svojevrstna dialektična dvojica, ki v dejanskih okoliščinah medijskega komuniciranja in medčloveškega občevanja povzroča oziroma sugerira določen način obnašanja." Matjaž Brulc, Galerija Simulaker, Novo mesto
2013Nedeljski akvareli
Razstavljeni so bili akvareli, ki jih je avtor slikal v času, ko je živel v Bruslju in je bil njegov uradni status "partner diplomata"., La Chaufferie, Bruslej, Belgija
2012120 dni Arjana Pregla
"Arjan Pregl se je v svojem umetniškem projektu lotil zagat merjenja in beleženja, na katerem temelji sodobna potrošniška družba, tako da je štiri mesece beležil vso svojo dnevno aktivnost ter nato oblikoval vizualen material – barvne slike, ki spominjajo na nekakšne krožne mavrice. Barve v teh okroglih slikah so razdeljene na različno velika polja in so videti kot kodifikacija posebnega zapisa." Renata Salecl, Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica
2011Intervencija od zgoraj
Serija "toastov", na katerih so bile izpraskane podobe komunističnih voditeljev, so bile razstavljene v (bivšem) sakralnem objektu - cerkvici., Galerija Krško, Krško, Slovenija
2010Razstava z razmeroma dolgim naslovom, sestavljenim iz devetih besed
Razstavljena sta bila cikla Slika v sliki in Slike na kilo., Galerija Equrna, Ljubljana
2010299 kosmatih in bobu
Cikel 299 kosmatih sestavlja 299 risb, na katerih je upodobljenih 299 kosamtih reči. Navezuje se na besedno zvezo "300 kosmatih". Obiskovalci so lahko po nizki ceni kupili risbo in predlagali nov "kosmati" motiv, ki ga je avtor narisal in dodal na manjkajoče mesto. Bobu bob pa je videoinstalacija, ki se ukvarja z besedami, ki se enako slišijo v slovenščini in angleščini, pomenijo pa druge stvari., UGM, Likovni salon Rotovž, Maribor
2010299 kosmatih in bobu Bob
Cikel 299 kosmatih sestavlja 299 risb, na katerih je upodobljenih 299 kosamtih reči. Navezuje se na besedno zvezo "300 kosmatih". Obiskovalci so lahko po nizki ceni kupili risbo in predlagali nov "kosmati" motiv, ki ga je avtor narisal in dodal na manjkajoče mesto. Bobu bob pa je videoinstalacija, ki se ukvarja z besedami, ki se enako slišijo v slovenščini in angleščini, pomenijo pa druge stvari., Mestna Galerija 2, Ljubljana
2009Rad imam mucike in druge slike
Razstavljeni so bili slikarski cikli "Horror", "Mucike" in fotokopije s predelanim stripom Alan Ford (kjer protagonisti govorijo o slikarstvu)., Galerija Ganes Pratt, Ljubljana
2008Različni isti Šanghaj/Diferent same Shangai (s slikarko Huiqin Wang)
Projekt, ki sta ga skupaj pripravila Arjan Pregl in Huiqin Wang se je dotikal medkulturnega dialoga med Slovenijo in Kitajsko., Shanghai Zendai MoMa, Šanghaj, Kitajska
2008Ogrožene vrste in zdrava prehrana
Razstava dveh ciklov slik, kjer so v poljubnih kompozicijah naslikane podobe zdrave prehrane in ogroženih živalskih vrst. Po eni strani vpogled v vpliv človeka na naravo, po drugi v ideologijo zdrave prehrane. "V Ogroženih vrstah nam Pregl ponudi prav to: eno ob drugo na platno nalaga podobe živali in rastlin, ki jim grozi izumrtje. Našel jih je na internetu, jih v kompozicijo sestavil na popolnoma nerealističen način, pri tem sledil zgolj slikarskim zakonitostim in jih nato ročno odslikal na platno. Podobe živali in rastlin so ikonični znaki stvari samih, ironična tihožitja 21. stoletja, ki iz distance pripovedujejo zgodbe o ekologiji in zdravi prehrani. Zadnja omenjena nosi še dodatni humorni zaplet v naslovih, ki npr. čebulo dvoznačno poimenujejo večplastno tihožitje, česnu pa pripišejo diabolične lastnosti." Petja Grafenauer, Galerija Inštituta Jožef Stefan, Ljubljana
2008Review/Preview
Pregled dotedanjega dela., Galerija Ganes Pratt, Ljubljana
2008Ilustracije
Izbor knjižne ilustracije., Knjižnica Glinškova ploščad, Ljubljana
2007SpLoščena Slovenija
Slikarsko obdelana aktualna politična situacija v času vlade, ki je propagirala "Sproščeno Slovenijo" na način, ki je bil vse prej kot sproščen., Dvorana Gustaf, Kulturni center Pekarna, Maribor
2007SpLoščena Slovenija
Slikarsko obdelana aktualna politična situacija v času vlade, ki je propagirala "Sproščeno Slovenijo" na način, ki je bil vse prej kot sproščen., Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Ljubljana
2007SpLoščena Slovenija
Slikarsko obdelana aktualna politična situacija v času vlade, ki je propagirala "Sproščeno Slovenijo" na način, ki je bil vse prej kot sproščen., Savinov salon, Žalec
2007Prelepe slike / Mirabili dipinti
Izbor slik iz serije Narava in Prekleto dobra ženska slikarka. Oba cikla delujeta na (pretirani) lepoti in prav to postavljata pod vprašaj. Razstavno besedilo: Vasja Nagy, Sedež Banke Koper, Obalne galerije Piran, Koper
2006Umetna narava
Izbor slik in grafik iz cikla Narava. Razstavno besedilo dr. Polona Tratnik., Galerija Krka, Novo mesto
2006Ilustracije
Večji izbor ilustracij. Razstavno besedilo Maruša Avguštin., Galerija Šivčeva hiša, Muzeji radovljiške občine, Radovljica
2006Abstrakcije
Na razstavi so bili predstavljeni cikli: Narava, Olje na Biblijo in našega Tita, Prekleto dobra ženska slikarka, Ženska slika., Galerija Equrna, Ljubljana
2005Slike 2002–2005
Pregledna razstava del triletnega obdobja: Slike z napakami, Narave, Več luči, Ženska slika, Galerija Rika Debenjaka, Kanal ob Soči
2005(Re)produkcije
Razstava grafik: Nevidne podobe, Grafike z napakami, Narave, Amebe, Galerija Vladimir Bužančić, Centar za kulturu Novi Zagreb, Zagreb, Hrvaška
2004Slikarske teme: akti, pokrajine, svetloba
Predstavitev slikarskih ciklov: Narava, Več luči, Ženska slika, Galerija Ivana Groharja, Škofja Loka
2004Slike (z Matejem Koširjem)
Izbor iz ciklov Slike z napakami in Narave, Galerija Iskrateling, Kranj
2003Slike in grafike
Izbor iz ciklov Slike z napakami in Grafike z napakami. Besedilo Aleksander Bassin., Galerija Hest, Ljubljana
2003Slike z napakami
Predstavitev Slik in grafik z napakami in cikla slik Amebe., Galerija Equrna, Ljubljana
2003Grafike
Predstavitev Grafik z napakami in Nevidnih podob Besedilo: Nives Marvin, Galerija Meduza, Koper
2002Slike in grafike
Razstavljene slike iz cikla Slike z napakami in grafike Nevidne podobe. Iz besedila dr. Nadja Zgonik: "Arjan Pregl v svojem slikarskem delu raziskuje kakšen je vpliv novih vizualnih praks, ki jih podpira razvoj sodobnih tehnologij, na status slikarske podobe. Zanimajo ga načini pojavljanja slike, njene prisotnosti in zgostitve v medijski sferi. Pregl vztraja pri determiniranosti področja svojega raziskovanja v dveh klasičnih medijih: slikarstvu in grafiki. Občasno se ukvarja tudi z videom, sodeloval je pri skupinskih konceptualnih projektih, performansih, vendar nam intenzivno delo na področju slikarstva in grafike v zadnjem času daje slutiti, da je pravi fetiš vseh njegovih umetniških ambicij prav dvodimenzionalna, snovna podoba. Ta skozi stoletja preizkušeni sublimirani objekt - tako imenujem sliko zaradi njene asketske pojavnosti - ostaja izhodišče njegovih umetniških raziskovanj.", Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica
2001Slike
Slike iz ciklov Preboj v sončna sončna jutra, What is the point in Ovčke, Finžgarjeva galerija, Ljubljana
2001Preboj v sončna sončna jutra
Slike iz ciklov Preboj v sončna sončna jutra, Socializacija slike idr., Galerija P74, Ljubljana
1999Slike
Predstavitev slik iz cikla Slika v sliki (magistrske slike)., Mala galerija, Kranj
1998Je to le igra?
Slike iz časa študija, "ekspresionistične" slike: Fire Brigade, Lego kocke ... Besedilo Nelida Nemec., Galerija Electa, Ljubljana
Skupinske razstave
2019Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji
Skupinska razstava izbranih 23 avtorjev. Kustosinja razstave: Martina Vovk. Pregl se je predstavil s serijo Karneval., Moderna galerija, Ljubljana
2019Iz odprtih ateljejev
Sodelujoči umetniki: Klemen Brun, Maša Gala, Duša Jesih, Dora Kaštrun, Vladimir Leben, Marko Pak, Arjan Pregl, Žiga Rehar, Lucija Stramec, Matjaž Stražar, Brane Širca., Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
2019Alptraum
Potujoča mednarodna razstava, marec 2019., La Estacion Arte Contemporaneo, Chihuahua, Mehika
2018IMAGO MUNDI – dela iz zbirke BENETTON
Skupinska mednarodna razstava pri kateri je sodelovalo tudi 140 slovenskih umetnikov., Salone degli incanti, Trst
2018Majski salon ZDSLU 2018 – Grafika
Razstava članov ZDSLU., Narodni muzej Slovenije, Ljubljana
2018Cankarjevo leto (odprta galerija)
Pregl se je predstavil s podobo Ivana Cankarja na toastu., Gallusovo nabrežje, Ljubljana
2018Prisotnosti - Metka Krašovec in umetniki
Slikarka Metka Krašovec je prejemnica Prešernove nagrade 2017 za življenjsko delo, za njen izjemen in prepoznaven slikarski opus, in ena najbolj ustvarjalnih in cenjenih slovenskih slikark. Leta 1977 se je zaposlila na ALUO v Ljubljani kot docentka za risanje in slikarstvo, in kot izredna in redna profesorica se je do upokojitve leta 2008 posvečala generacijam študentov na Akademiji. Študentov ni usmerjala le kot predavateljica in mentorica, temveč je skozi slikarski medij raziskovala in tudi pogojevala misterij življenjskih resnic in vrednot. Živost umetnosti zagotavlja dejansko življenje umetnika, in temu se Metka Krašovec z vso predanostjo konstantno posveča. Njena slikarska prezenca, značilen in prepoznaven kolorit ter obsežen in raznovrsten opus je bodočim slikarjem izzivalen vir navdiha in je v tem smislu pričujoča razstava pravzaprav edinstvena priložnost za »soočenje« profesorice in njenih študentov, danes uveljavljenih umetnic in umetnikov. Razstavljajo Metka Krašovec i, Kibla Portal, Maribor
2017BiB - Ilustratorski bienale Bratislava
Razstava izbranih ilustratorjev, Bratislava, Slovaška
2017Vedno bom tu. Vedno.
Skupinska razstava., Galerija Sodobne umetnosti Celje, Celje
2017Arbitrarnost v besedi in v vsakdanu
Literarni toposi, tehnike, ki odpirajo vprašanja naključja, forma knjige, e-mail pogovori, imena blagovnih znamk, fonetični zapisi in zvoki strojev za obdelavo tekstov so fenomeni, ki jih raziskujejo dela na razstavi. Vsa se na ta ali oni način dotikajo vprašanj arbitrarnosti teksta. Na eni strani je označevalec, na drugi označenec – umetniki na razstavi ju razstavljajo, združujejo in postavljajo v kontekst, ki ju nujno zaznamuje – a ne le sporočilo, ki ga nosita, temveč tudi učinke, na katere je to predstavljeno. Umetniki: Ksenija Čerče, Marko Drpič, Ištvan Išt Huzjan, Isabella Kohlhuber, Franz Konrad, Gorazd Krnc, Damir Očko, Ferdinand Penker, Arjan Pregl, Hannes Priesch, Alf Poier, Ignacio Uriarte, Vodnikova domačija, Ljubljana
2017Ausstellungseröffnung Arbitrarität in Wort und Alltag/ Arbitrarnost v besedi in v vsakdanu
Literarni toposi, tehnike, ki odpirajo vprašanja naključja, forma knjige, e-mail pogovori, imena blagovnih znamk, fonetični zapisi in zvoki strojev za obdelavo tekstov so fenomeni, ki jih raziskujejo dela na razstavi. Vsa se na ta ali oni način dotikajo vprašanj arbitrarnosti teksta. Na eni strani je označevalec, na drugi označenec – umetniki na razstavi ju razstavljajo, združujejo in postavljajo v kontekst, ki ju nujno zaznamuje – a ne le sporočilo, ki ga nosita, temveč tudi učinke, na katere je to predstavljeno. Umetniki: Ksenija Čerče, Marko Drpič, Ištvan Išt Huzjan, Isabella Kohlhuber, Franz Konrad, Gorazd Krnc, Damir Očko, Ferdinand Penker, Arjan Pregl, Hannes Priesch, Alf Poier, Ignacio Uriarte, Pavelhaus, Steiermark, Avstrija
2016Better Doggy Style Than No Style - Slikarstvo po koncu stilov
Sodelujoči: Viktor Bernik, Žiga Kariž, Gorazd Krnc, Arjan Pregl, Miha Štrukelj, Sašo vrabič, Mestna Galerija, Ljubljana
2016Heroes We Love
Heroes We Love. Ideology, Identity and Socialist Art in New Europe is a collaborative, multidisciplinary project on the (still controversial) topic of socialist heritage of the 20th century European art, UGM, Maribor
2016Preseki - izbor del iz Likovne zbirke Riko
Razstava izbora del iz Likovne zbirke Riko., Miklova hiša, Ribnica
2016Vmesni prostor
Refleksija čipke v sodobnih umetniških vizualnih praksah. Kustosinja razstave: Barbara Sterle Vurnik, Loški muzej, Škofja loka
2016Iskanje matrice
Razstava grafik., Galerija Velenje, Velenje
2015KRIZE IN NOVI ZAČETKI | Umetnost v Sloveniji 2005–2015
Pregl je sodeloval s projektom 120 dni Arjana Pregla, modelirna Fimo masa, 2011/12., Muzej sodobne umetnosti – MSUM, Ljubljana
2015Equrna Pop
Na skupinski razstavi se je Arjan Pregl predstavil s serijo Imena sodobnega slovenskega slikarstva., Galerija Equrna, Ljubljana
2014Sedanjost in prisotnost – ponovitev
Sedanjost in prisotnost – ponovitev, Muzej sodobne umetnosti – MSUM, Ljubljana, Muzej sodobne umetnosti – MSUM, Ljubljana
2014International Print Exhibition
China art Weekly, Kitajska
2014Bienale ilustracije
Tradicionalna razstava izbora ilustracij, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2014De.fragmentation
Arjan Pregl se je prestavil z vizualnimi "cenzuriranimi" pornografskimi teksti., University of Maine, Maine, ZDA
2013Fotografija leta 2013, Cankarjev dom
Arjan Pregl je bil izbran s serijo malih fotografij., Cankarjev dom, Ljubljana
2012RAZSTAVA, 50 let Mestne galerije v Ljubljana
Arjan Pregl se je predstavil z risbami iz serije 299 kosmatih., Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana
2012SWAB Barcelona
Predstavitev na umetniškem sejmu., Barcelona, Španija
2012SKORAJ POMLAD 100 let slovenske umetnosti
Pregl se je predstavil s slikami iz serije Prekleto dobra ženska slika., Umetnostna galerija Maribor
2012Bienale ilustracije
Tradicionalna razstava izbora ilustracij., Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2012Slovenska grafika zadnjih treh let
Slovenska grafika zadnjih treh let, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana
2012To je bilo najslabše leto mojega življenja
To je bilo najslabše leto mojega življenja, Ganes Pratt, Mala galerija, Ljubljana, Ganes Pratt, Mala galerija, Ljubljan
2011Umetniška zbirka Evropskega parlamenta
Pregl predstavljen s sliko Bazoka iz serije Narava., Evropski parlament, Bruselj, Belgija
2011Pixxelpoint – LET'S GET READY
Mednarodna razstava., Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica
2011Preview - The Emerging Art Fair
Preview - The Emerging Art Fair, Berlin, Nemčija, Berlin, Nemčija
2011Something for Everyone; With a Concept, However
Something for Everyone; With a Concept, However, Private View, Berlin, Nemčija, Private View, Berlin, Nemčija
2011Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje
Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, MGLC - Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana
2011To ni politična razstava
Pregl predstavi serijo toastov s podobami komunističnih voditeljev . Intervencija od zgoraj., Alkatraz, Metelkova mesto, Ljubljana
2011Bienale ilustracije
Tradicionalna razstava izbora ilustracij., Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2011Dobesedno brez besed
Dobesedno brez besed, Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana
2011Risba na Slovenskem II.
Risba na Slovenskem II., Muzej sodobne umetnosti Zagreb, Zagreb, Hrvaška, Muzej sodobne umetnosti Zagreb, Zagreb, Hrvaška
2010Renaissance Nostra,
Renaissance Nostra, Private View, Berlin, Nemčija, Private View, Berlin, Nemčija
2010Renaissance Nostra
Renaissance Nostra, Jarmuschek & Partner (Project Space Sophienstrasse), Berlin, Nemčija, Jarmuschek & Partner (Project Space Sophienstrasse), Berlin, Nemčija
2010Figura v postmedijskem času
Figura v postmedijskem času, ArsIn, Velenje, ArsIn, Velenje
2010Prepletena pot (Huiqin Wang)
Na razstavi Huiqin Wang predstavljena skupna velika slika, ki sta jo ustvarila Pregl in Huiqin., Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana
2010Kaj dogaja?/Šta ima novo?/What's happening?
Pregl se je predstavil s serijo slik Papirnati robčki, ki sem jih nekega dne opral skupaj s hlačami., Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica
2009Umetniški fetiš / Art Fetish,
Pregl predstavljen s sliko Salvador Escobar Trocki., Galerija ZDSLU, Ljubljana
2009Risba na Slovenskem II.
Pregl predstavljen z risbami iz serije 299 kosmatih, Mestna Galerija, Ljubljana
2009Tretji pogled: Raznolikost grafike danes
Pregl predstavljen z deli Alan Ford o slikarstvu., MGLC - Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana
2008Bienale ilustracije
Bienale ilustracije, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2008In touch with Slovenia – The Factor Bank art collection,
In touch with Slovenia – The Factor Bank art collection, Kharkow Arts museum, Harkov, Ukrajina, Kharkow Arts museum, Harkov, Ukrajina
2008Down the Rabbit Hole /Navzdol po zajčji luknji
Down the Rabbit Hole /Navzdol po zajčji luknji, Galerija Ganes Pratt, Ljubljana, Galerija Ganes Pratt, Ljubljana
2008Mestna galerija Nova Gorica – 10 let
Mestna galerija Nova Gorica – 10 let, Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica, Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica
2008Slikarski projekt – Viktor Bernik, Janez Janša, Arjan Pregl, Sašo Vrabič
Slikarski projekt – Viktor Bernik, Janez Janša, Arjan Pregl, Sašo Vrabič, Galerija Miklova hiša, Ribnica, Galerija Miklova hiša, Ribnica
2008Slovensko slikarstvo po letu 1945 iz Umetniške zbirke NLB
"Slovensko slikarstvo po letu 1945 iz Umetniške zbirke NLB", Mestna hiša, Bruselj, Belgija, Mestna hiša, Bruselj, Belgija
2008Down the Rabbit Hole /Navzdol po zajčji luknji,
Down the Rabbit Hole /Navzdol po zajčji luknji, Likovni salon, Celje, Likovni salon, Celje
2007Slikarski projekt – Viktor Bernik, Janez Janša, Arjan Pregl, Sašo Vrabič
Slikarski projekt – Viktor Bernik, Janez Janša, Arjan Pregl, Sašo Vrabič, Galerija Ganes Pratt, Ljubljana, Galerija Ganes Pratt, Ljubljana
2007BiB (Bienale ilustracij Bratislava)
Bienale ilustracije, BiB, Bratislava, Slovaška, Bratislava, Slovaška
2007Festival Break 2.4 – Potemkinova vas
Festival Break 2.4 – Potemkinova vas, Različne lokacije, Ljubljana, Različne lokacije, Ljubljana
2007Politično
Politično, Slovensko društvo likovnih kritikov in Galerija Velenje, Velenje, Galerija Velenje, Velenje
200727. grafični bienale
27. grafični bienale, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, MGLC - Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana
2007Septiem triennale de Chamaliers Mondial de l'estampe et de la gravure originale
Septièm triennale de Chamalièrs Mondial de l'estampe et de la gravure originale, Chamalierès, Auvergne, Francija, Chamalieres, Auvergne, Francija
20067. bienale slovenske grafike
7. bienale slovenske grafike, Mestna hiša Rotovž, Mestna občina Novo mesto, Novo mesto
2006Bienale ilustracije
Bienale ilustracije, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2006Likovno delo kot koncept
Likovno delo kot koncept, Galerija Kresija, Ljubljana, Galerija Kresija, Ljubljana
2006Avtoportret danes
Avtoportret danes, Umetnostna galerija Maribor, Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Maribor
2005Slovenska umetnost 1995–2005: Teritoriji, identitete, mreže
Pregled slovenske umetnosti 1995 - 2005., Moderna galerija, Ljubljana
2004Zeleno, ki te ljubim zeleno / Green, as I love you, greenly
Zeleno, ki te ljubim zeleno / Green, as I love you, greenly, Orangeried, Tierp, Švedska, Orangeried, Tierp, Švedska
2004Bienale ilustracije
Bienale ilustracije, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2004The 6th Kochi International Triennial Exhibition of Prints
The 6th Kochi International Triennial Exhibition of Prints, Koschi, Japonska, Koschi, Japonska
2004Viktor Bernik, Boštjan Drinovec, Arjan Pregl
Viktor Bernik, Boštjan Drinovec, Arjan Pregl, Galerija Lek, Ljubljana, Galerija Lek, Ljubljana
2003Aktualni trenutek v sodobni slovenski
Aktualni trenutek v sodobni slovenski, Centar savremene umjetnosti Crne Gore, Podgorica, Črna gora, Centar savremene umjetnosti Crne Gore, Podgorica, Črna gora
2003Slovenian Young Artists
Slovenian Young Artists, Space Gallery, Sakaide, Japonska, Space Gallery, Sakaide, Japonska
2003Sakaide Art Grand Prix 2003
Sakaide Art Grand Prix 2003, Sakaide civic Art Museum, Sakaide, Japonska, Sakaide civic Art Museum, Sakaide, Japonska
2003Vordemberg-Gildewart foundation
Vordemberg-Gildewart foundation, Mestna galerija, Ljubljana, Mestna galerija, Ljubljana
2002Reactions
Reactions, Exit art, New York, ZDA, Exit art, New York, ZDA
2001Revizija. Slika 70 + 90
Revizija. Slika 70 + 90,Galerija P74, Ljubljana, Galerija P74, Ljubljana
200010 paintings
10 paintings, Kipp Gallery, Indiana, Pennsylvania, ZDA, Kipp Gallery, Indiana, Pennsylvania, ZDA
1999Mlada parada
Akcija "Pokop", Arjan Pregl, Miha Štrukelj, Marko Zatler, Nemško pokopališče, Tolmin, Slovenija
1997Študenti akademije likovnih umjetnosti, Collegium artisticum, Ljubljana, Beč, Tbilisi, Sarajevo,
Študenti akademije likovnih umjetnosti, Collegium artisticum, Ljubljana, Beč, Tbilisi, Sarajevo, Sarajevo”, Sarajevo, BIH, Collegium artisticum, Sarajevo, BIH
4. Seznam vseh umetniških del
Seznam vseh umetniških del
2017 - 2018Metulja
Pregl z vnaprej pripravljenimi grafičnimi znaki, ki predstavljajo naravo (metulji, listi, cvetovi ...) sestavlja kompozicije, ki pa se ne nanašajo več neposredno na vidno naravo, ampak naravo posredovano skozi obdelavo ekranov, dizajna, digitalnega sveta. Iz njih sestavlja visceralne barvne kompozicije, ki gledalca postavljajo pred vprašanje, če je dandanes neposredna osebna slikarska izpoved le še konstrukt v vidnem, za uporabo vnaprej pripravljenem svetu. S serijo Dobra stara narava se Pregl vrača h kompozicijam, sestavljenim iz, Ljubljana
2017100 besed
100 besed, 2017, 100 cm x 100 cm, olje na platnu,
2017100 besed (zelena)
100 besed (zelena), 2017, 100 cm x 100 cm, olje na platnu,
2017Nočna narava
Nočna narava, 100 cm x 150 cm, 2017, olje na platnu,
2017Rdeča narava
Rdeča narava, 120 cm x 100 cm, 2017, olje na platnu,
2017Slikarski triptih (Pejsaž, Portret, Akt)
Slikarski triptih (Pejsaž, Portret, Akt), olje na platnu, 40 cm x 30 cm, 2017,
2017Ikea Painting 1
Ikea Painting 1, 2017, olje na platnu, 67 x 85 cm,
2017Ikea Painting 2
Ikea Painting 2, 2017, olje na platnu, 67 x 85 cm,
2017Ikea Painting 3
Ikea Painting 3, 2017, olje na platnu, 60 x 80,
2017Ikea Painting 4
Ikea Painting 4, 2017, olje na platnu, 60 x 80 cm,
2017Ikea Painting 5
Ikea Painting 5, 2017, olje na platnu, 70 x 80 cm,
2017100 besed (rdeča)
100 besed (rdeča), 2017, 100 cm x 100 cm, olje na platnu,
Privata zbirka
20171000 besed (oranžna)
1000 besed (oranžna), 2017, 100 cm x 100 cm, olje na platnu,
Privata zbirka
20171000 besed (rdeča)
1000 besed (rdeča), 2017, 100 cm x 100 cm, olje na platnu,
Privata zbirka
2017Narava mala
Narava mala, 55 cm x 70 cm, 2017, olje na platnu,
Privata zbirka
2017Temna narava
Temna narava, 120 cm x 100 cm, 2017, olje na platnu,
Privata zbirka
2017Veter
Veter, 100 cm x 120 cm, 2017, olje na platnu,
Privata zbirka
2017Zelena viharna
Zelena viharna, 100 cm x 120 cm, 2017, olje na platnu,
Privata zbirka
2016FAIL (8)
FAIL (8), 2016, 100 cm × 200 cm, olje na platnu,
2016FAIL (9)
FAIL (9), 2016, 70 cm × 100 cm, olje na platnu,
2016FAIL (11)
FAIL (11), 2016, 125 cm × 105 cm, olje na platnu,
2016FAIL (6)
FAIL (6), 2016, 67 cm × 85 cm, olje na platnu,
2016FAIL (6)
FAIL (6), 2016, 67 cm × 85 cm, olje na platnu,
2016FAIL (7)
FAIL (7), 2016, 85 cm × 85 cm, olje na platnu,
2015 - 2016Dvakrat dnevno točne slike
Dvakrat dnevno točne slike, 80 cm x 60 cm, olje na platnu, (serija 24 slik + ),
2015Mala petminutna revolucija (Trg republike)
Mala petminutna revolucija (Trg republike), 2014, 75 x 55 cm, olje in svinčnik na platnu,
2015Fail (4)
Fail (4), 2015, 35 cm x 25 cm, olje na platnu,
2015Fail (3)
Fail (3), 2015, 40 cm x 40 cm, olje na platnu,
2015Fail (2)
Fail (2), 2015, 24 cm x 18 cm, olje na platnu,
2015Fail (2)
Fail (2), 2015, 24 cm x 18 cm, olje na platnu,
2015Fail (2)
Fail (2), 2015, 24 cm x 18 cm, olje na platnu,
2015Petminutna revolucija III. (Kidrič)
Petminutna revolucija III. (Kidrič), 2015, 250 x 200 cm, olje in svinčnik na platnu, trenutno ni na voljo,
Likovna zbirka Riko
2015Fail (5)
Fail (5), 2015, 40 cm x 30 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2015Petminutna revolucija (Trg republike)
Petminutna revolucija (Trg republike), 2014 , 250 x 200 cm, olje in svinčnik na platnu,,
V procesu odkupa za MSUM (Muzej sodobne umetnosti Ljubljana)
2014Imena sodobnega slovenskega slikarstva
Imena sodobnega slovenskega slikarstva, 2014, 20 slik različnih dimenzij, olje na platnu,
2014Petminutna revolucija II. (Grahovo)
Petminutna revolucija II. (Grahovo), 2014, 250 x 200 cm, olje in svinčnik na platnu, trenutno ni na voljo,
2014Mala revolucija (serija)
Mala revolucija, 2014 , 50 x 40 cm, olje in svinčnik na platnu,
Likovna zbirka Riko, druge zbirke
2014Niz revolucij
Niz revolucij, 2014, cca. 15 x 10 x 200 cm, fimo masa, lesena deska, konzoli,
Likovna zbirka Riko, druge zbirke
2013:) (Cikel Smajliji)
:), 2013, (36 slik) premer 50 cm, akril na platnu,
2013Kdo se boji finančnih trgov I.-IV.
Kdo se boji finančnih trgov I.-IV., 2013, 300 x 140 cm,
2012Ustanovil sem hlače (Nedeljski akvareli)
Ustanovil sem hlače, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
2012Koliko je ura? (Nedeljski akvareli)
Koliko je ura?, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
2012Pohotne pastirice (Nedeljski akvareli)
Pohotne pastirice, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
20121000 besed (Nedeljski akvareli)
1000 besed, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
2012Glavobol št. 2 (Nedeljski akvareli)
Glavobol št. 2, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
2012Jezik v vtičnico, šrafneciger v nos (Nedeljski akvareli)
Jezik v vtičnico, šrafneciger v nos, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
2012Dol dol pa desno (Nedeljski akvareli)
Dol dol pa desno, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
2012Od tukaj vidim lepilo (Nedeljski akvareli)
Od tukaj vidim lepilo, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
2012Nos (Nedeljski akvareli)
Nos, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
2012Močna nora (Nedeljski akvareli)
Močna nora, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
2012Petko ima novo jakno (Nedeljski akvareli)
Petko ima novo jakno, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
2012Ne poslušam izjemno bogatih sedimentnih rud (Nedeljski akvareli)
Ne poslušam izjemno bogatih sedimentnih rud, 2011, 40 x 30 cm, akvarel,
2012Obvez je ogleden (Nedeljski akvareli)
Obvez je ogleden, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
2012#@$*!!! (Nedeljski akvareli)
#@$*!!!, 2012, 40 x 30 cm, akvarel,
2011Na tleh sem (Nedeljski akvareli )
Na tleh sem, 2011, 40 x 30 cm, akvarel,
2011Kaj je z muhami (Nedeljski akvareli)
Kaj je z muhami, 2011, 40 x 30 cm, akvarel,
2011Mleka ni (Nedeljski akvareli)
Mleka ni, 2011, 40 x 30 cm, akvarel,
2011Nisem seznanjen s pojavom skupinskega kuštranja (Nedeljski akvareli)
Nisem seznanjen s pojavom skupinskega kuštranja, 2011, 40 x 30 cm, akvarel,
2011120 dni Arjana Pregla
120 dni Arjana Pregla, 2011/2012, žetoni iz fimo modelirne mase - premer cca. 8 cm (120 kosov), 240 listov (29,7 x 21 cm),
Privatna zbirka
2010Not Tarzan
Not Tarzan, 2010, 100 x 80 cm, olje na platnu,
2010Not Casablanca
Not Casablanca, 2010 , 100 x 80 cm, olje na platnu,
2010Slika v sliki na kredenci s podvodno puško
Slika v sliki na kredenci s podvodno puško, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
2010Slika v sliki na surfu,
Slika v sliki na surfu, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
2010Slika v sliki brije norca
Slika v sliki brije norca, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
2010Slika v sliki s fotoaparatom pred piramidami
Slika v sliki s fotoaparatom pred piramidami, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
2010Slika v sliki strelja kozle
Slika v sliki strelja kozle, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
2010Slika v sliki pred zanko
Slika v sliki pred zanko, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
2010Slika v sliki koplje
Slika v sliki koplje, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
2010Slika v sliki v z lobanjo (Biti ali ne biti)
Slika v sliki v z lobanjo (Biti ali ne biti), 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
2010Slika v sliki na gori
Slika v sliki na gori, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
2010Slika v sliki lovi metulje
Slika v sliki lovi metulje, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
2010Slika v sliki na otoku
Slika v sliki na otoku, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
2010Intervencija od zgoraj
Intervencija od zgoraj, 2010, cca. 8 x 8 cm (vsak), praskani ožgani toasti,
2010Slika v sliki v gozdu
Slika v sliki v gozdu, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
Privatna zbirka
2010Slika v sliki zaliva rože (Za Philippa Otta Rungeja)
Slika v sliki zaliva rože (Za Philippa Otta Rungeja), 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu, Berlin, Nemčija
Privatna zbirka
2010Slika v sliki na kavču
Slika v sliki na kavču, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
Privatna zbirka
2010Slika v sliki gunca afne
Slika v sliki gunca afne, 2010, 67 cm × 85 cm, olje in svinčnik na platnu,
Privatna zbirka
2010Serija 299 kosmatih
Serija 299 kosmatih, 2010, 299 risb, vsaka: 29,7 X 21 cm, kemični svinčnik na papir,
Privatna zbirka
2009Abstraktna Marija
Abstraktna Marija, 2009, 40 x 30 cm, olje na platnu,
2009Salvador Escobar Trocki II.
Salvador Escobar Trocki II., 2009 , 40 x 30 cm, olje na platnu,
2009Rad imam mucike
Rad imam mucike, 2009, 250 cm × 200 cm, olje na platnu,
2009Salvador Escobar Trocki
Salvador Escobar Trocki, 2009, 250 cm × 200 cm, olje na platnu,
2009Odtujena umetnost
Odtujena umetnost, 2009, 130 x 110 cm, olje na platnu,
2009Viharna
Viharna, 2009, 200 x 80 cm, olje na platnu,
2009Trocki III.
Trocki III., 2009, 40 x 30 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2009Trocki II.
Trocki II., 2009, 40 x 30 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2009Trocki
Trocki, 2009, 40 x 30 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2009Abstraktni Jezus I.
Abstraktni Jezus I., 2009, 40 x 30 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2009Salvador Escobar Trocki I.
Salvador Escobar Trocki I., 2009, 40 x 30 cm , olje na platnu,
Neznana lokacija
2009Salvador
Salvador, 2009, 40 x 30 cm, olje na platnu,,
Privatna zbirka
2009Abstraktni Jezus II.
Abstraktni Jezus II., 2009, 40 x 30 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2008UNDEAD
UNDEAD, 2008, 70 x 60 cm, olje na platnu,
2008BURIED ALIVE
BURIED ALIVE, 2008, 100 x 100 cm, olje na platnu,
2008ZOMBIE
ZOMBIE, 2008, 60 x 50 cm, olje na platnu,
2008THE RETURN OF THE LIVING DEAD
THE RETURN OF THE LIVING DEAD, 2008, 95 x 75 cm, olje na platnu,
2008Slika s podnapisi II.
Slika s podnapisi II., 2008, 50 x 70 cm, olje na platnu,
2008Slika s podnapisi I.
Slika s podnapisi I., 2008, 70 x 50 cm, olje na platnu,
2008Papirnati robčki, ki sem jih pomotoma opral skupaj s hlačami I.-IV.
Papirnati robčki, ki sem jih pomotoma opral skupaj s hlačami I. (POGLED J-S), 2008, 120 cm × 150 cm Papirnati robčki, ki sem jih pomotoma opral skupaj s hlačami II. (POGLED S-J), 2008, 120 cm × 150 cm, olje na platnu Papirnati robčki, ki sem jih pomotoma opral skupaj s hlačami III. (POGLED S-J), 2008, 120 cm × 150 cm, olje na platnu Papirnati robčki, ki sem jih pomotoma opral skupaj s hlačami IV. (POGLED S-J), 2008, 120 cm × 150 cm, olje na platnu,
2008Panda
Panda, 2008, 55 x 44 cm, sitotisk,
2008Tiger
Tiger, 2008, 55 x 44 cm, sitotisk,
2008Mucike
Mucike, 2008, 55 x 44 cm, sitotisk,
2008Grafična mapa Živali?
Grafična mapa Živali?, 2008, 3 grafike, 55 x 44 cm, sitotisk,
2008Kompozicija IV.
Kompozicija IV. (Ogrožene vrste), 2008, 110 cm x 130 cm, olje na platnu,
2008Kompozicija III. (Ogrožene vrste)
Kompozicija III. (Ogrožene vrste), 2008, 150 cm × 120 cm, olje na platnu,,
2008Kompozicija II. (Ogrožene vrste)
Kompozicija II. (Ogrožene vrste), 2008, 150 cm x 120 cm, olje na platnu,
2008Vijolični list
Vijolični list, 2008, 55 x 70 ? cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2008Metulj v travi
Metulj v travi, 2008, ? x ? cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2008Poletna narava
Poletna narava, 2008, 110 x 140 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
20083 metulji, 2 zvezdi in še kaj
3 metulji, 2 zvezdi in še kaj, 2008, 30 x 40 cm,olje na platnu,
Neznana lokacija
2008Rožna ta
Rožna ta, 2008, 30 x 40 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2008Zelena narava
Zelena narava, 2008, 80 x 100 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2008Rdeča narava
Rdeča narava, 2008, 100 x 100 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2008Kompozicija I. (Ogrožene vrste)
Kompozicija I. (Ogrožene vrste), 2008, 120 cm × 150 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2008Zdrava prehrana
Zdrava prehrana, 2008, 120 cm × 150 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2008Večplastno tihožitje
Večplastno tihožitje, 2008, 120 cm × 120 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2008Od hudiča!
Od hudiča!, 2008, 120 cm × 120 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2008Metulj
Metulj, 2008, 110 x 140cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2007SLIKARSTVO PRIHODNOSTI – O SLIKARSTVU ANDROIDA DATE
SLIKARSTVO PRIHODNOSTI – O SLIKARSTVU ANDROIDA DATE, 2007, 2007, video, 1h 42 min,
2007FAN ART I., II., III.
FAN ART I., II., III., 2007, 3X (29 cm × 45 cm) , kolaž,
2007Lov na komuniste (naslednja generacija)
Lov na komuniste (naslednja generacija), 2007, serija 5 slik različnih dimenzij, akril na tkanino (oblačila - jeans), privatna zbirka,
2007Metulj v travi
Metulj v travi, 2007, 70 x 90 cm, olje na platnu,
2007List
List, 2007, 110 x 130 (?) cm, olje na platnu,
Ministrstvo za javno upravo
2007Poletna panorama
Poletna panorama, 2007, 80 x 200 cm, olje na platnu,
Ministrstvo za javno upravo
2007Zelena panorama
Zelena panorama, 2007, 80 x 200 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2007Panorama z metulji
Panorama z metulji, 2007?, 80 x 200 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2007Panorama z metulji
Panorama z metulji, 2007?, 80 x 200 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2007Mala zelena
Mala zelena, 2007, 30 x 40 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2007Zeleni gozd
Zeleni gozd, 2007, 30 x 40 cm,olje na platnu,
Neznana lokacija
2007Veter
Veter, 2007, 30 x 40 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2007Rjave trave
Rjave trave, 2007, 30 x 40 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2007Rjave trave
Rjave trave, 2007, 30 x 40 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2007Zgoraj brez
Zgoraj brez, 2007, 30 x 40 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2007Rjava
Rjava, 2007?, ? x ? cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2006Predlog za logotip Slovenije II.
Predlog za logotip Slovenije II., 2006, različne dimenzije, digitalni tisk,
2006Predlog za logotip Slovenije I.
Predlog za logotip Slovenije I., 2006, različne dimenzije, digitalni tisk,
2006NAREKOVAJI (pripomoček za sproščeno diskreditacijo)
NAREKOVAJI (pripomoček za sproščeno diskreditacijo), 2006, 25 cm × 20 cm, olje na platnu,
2006ENOBARVNA SLOVENSKA ABSTRAKCIJA – URH 2006
ENOBARVNA SLOVENSKA ABSTRAKCIJA – URH 2006, 2006, 4 x (40 x 40 cm), bleščice na pleksi steklu,
2006Prekleto dobra ženska slikarka II.
Prekleto dobra ženska slikarka II., 2006, 93 cm x 104 cm, bleščice na pleksi steklu,
2006Prekleto dobra ženska slikarka
Prekleto dobra ženska slikarka, 2006, 140 cm × 93 cm, bleščice na pleksi steklu,
2006Modra narava
Modra narava, 2006, 85 x 67 cm, olje na platnu,
2006Narava (Bazooka)
Narava (Bazooka), 2006, 140 x 110 cm, olje na platnu,
Evropski parlament, Bruselj
2006Trave
Trave, 2006, 10 x 125cm, olje na platnu,
Ministrstvo za javno upravo
2006Metulji v travi
Metulji v travi, 2006 ?, 105 x 125 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2006Listi in metulji
Listi in metulji, 2006 ?, 120 x 150 ? cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2006Svetel gozd
Svetel gozd, 2006 ?, 85 x 67 (?) cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2006Trave in metulji 2
Trave in metulji 2, 2006 ?, 110 x 140 ? cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2006Mali letni časi
Mali letni časi, 2006, 70 x 55 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2006Metulji in snežinke
Metulji in snežinke, 2006, 55 x 70 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2006Mala narava 2
Mala narava 2, 2006, 55 x 70 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2006Mala narava
Mala narava, 2006, 55 x 70 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2006Mala narava
Mala narava, 2006, 55 x 70 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2006Narava
Narava, 2006, 140 x 110 cm ?, olje na platnu,
Neznana lokacija
2006Lov na komuniste
Lov na komuniste, 2006, 30 cm x 30 cm, akril na platnu,
Privatna zbirka
2006Trave in metulji
Trave in metulji, 2006, 55 x 70 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2006Trave in metulji
Trave in metulji, 2006, 55 x 70 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2006Rdeča in pol
Rdeča in pol, 2006, 55 x 70 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2006Male trave
Male trave, 2006?, 55 x 70 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2006!ejšiV
!ejšiV, 2006, 200 x 80 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2006Višje!
Višje!, 2006, 200 x 80 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2006Družinska slika
Družinska slika, 2006, 200 x 80 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2006Modri list (poletje)
Modri list (poletje), 2006, 110x140 cm, olje na platnu,
Stalno predstavništvo (SPBR) Bruselj
2005 - 2006Olje na Biblijo in Našega Tita
Olje na Biblijo in Našega Tita, 2005–2006, (serija), cca. 17,5 cm × 24 cm, olje na platnicah,
Privatna zbirka
2005 - 2006Olje na Biblijo in Našega Tita
Olje na Biblijo in Našega Tita, 2005–2006, (serija), cca. 17,5 cm × 24 cm, olje na platnicah,
Stalno predstavništvo (SPBR) Bruselj
2005Velika vroča narava
Velika vroča narava, 2005, 160 x 200 cm, olje na platnu,
2005Velika vroča narava
Velika vroča narava, 2005, 160 x 200 cm, olje na platnu,
2005Hm, narava
Hm, narava, 2005?, 67 x 85 cm, olje na platnu,
2005Velika narava
Velika narava, 2005, 160 x 200 cm, olje na platnu,
Factor Banka
2005Pomlad-poletje
Pomlad-poletje, 2005, 140 x 110 ? cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2005Letni časi
Letni časi, 2005 ?, 150 x 120 ? cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2005Narava
Narava, 2005, 120 x 150 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2005Za jesen
Za jesen, 2005, 85 x 67 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2005Panorama
Panorama, 2005, 80 x 200 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2005Narava cyan
Narava cyan, 2005, 70 x 55 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2005Velika temna narava
Velika temna narava, 2005, 160 x 200 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2005Modra narava
Modra narava, 2005, 67 x 85 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2005List
List, 2005, 67 x 85 cm, olje na platnu, privatna zbirka,
Privatna zbirka
2005Veter
Veter, 2005, 67 x 85 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2005Lisice še ni
Lisice še ni, 2005, 140 x 110 cm, olje na platnu,
Stalno predstavništvo (SPBR) Bruselj
2004Mala rdeča
Mala rdeča, 2004?, ? x? cm , olje na platnu,
Neznana lokacija
2004Več luči (stikalo)
Več luči (stikalo), 2004, 30 x 30 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2004Več luči (ČB)
Več luči (ČB), 2004, 8 x (30 x 30 cm), olje na platnu,
Privatna zbirka
2004Več luči
Več luči, 2004, 5 x (30 x 30 cm), olje na platnu,
Privatna zbirka
2004ŽENSKA SLIKA (diptih)
ŽENSKA SLIKA (diptih), 2004, (2-krat) 60 cm × 40 cm, bleščice na pleksi steklu,
Privatna zbirka
2004ŽENSKA SLIKA (triptih)
ŽENSKA SLIKA (triptih), 2004, (3-krat) 40 cm × 60 cm, bleščice na pleksi steklu,
Privatna zbirka
2004Črno beli svet 1,2,3
Črno beli svet, 2004, 70 x 55 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2004Fotošop realizem – zelena
Fotošop realizem – zelena, 2004, 55 x 70 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2004Fotošop realizem – modra
Fotošop realizem – modra, 2004, 55 x 70 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2004Rumeni madež 2
Rumeni madež 2, 2004, 55 x 70 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2004Rumeni madež
Rumeni madež, 2004, 30 x 40 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2004Modri madež
Modri madež, 2004, 30 x 40 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2004Za soncem
Za soncem, 2004, 150 x 120 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2004Letni časi 2
Letni časi 2, 2004, 150 x 120 cm, olje na platnu,
Stalno predstavništvo (SPBR) Bruselj
2003 - 2008Zelena narava 2
Zelena narava 2, 2003-2008, ? x ? cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2003 - 2008Zelena
Zelena, 2003-2008, 55 x 70 cm, neznana lokacija,
Neznana lokacija
2003 - 2008Noč
Noč, 2003-2008, ? x ? cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2003 - 2008Dan
Dan, 2003-2008, ? x ? cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2003 - 2008Listi in metulji
Listi in metulji, 2003-2008, 85 x 67 cm, olje na platnu, Slovenija
Privatna zbirka
2003 - 2008Modra
Modra, 2003-2008, ? x ? cm, olje na platnu, privatna zbirka,
Privatna zbirka
2003 - 2008Noč
Noč, 2003-2008, 67 x 85 ? cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2003 - 2008Dan
Dan, 2003-2008, 67 x 85 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2003Gosenice
Gosenice, 2003?, 140 x 110 ?cm , olje na platnu,
Neznana lokacija
2003Metulj in roža 2
Metulj in roža 2, 2003 ?, 55 x 70 cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2003Rdeča
Rdeča, 2003 ?, 150 x 120 cm ?, olje na platnu,
Neznana lokacija
2003Magenta
Magenta, 2003-2008, ? x ? cm, olje na platnu, neznana lokacija,
Neznana lokacija
2003Cyan
Cyan, 2003-2008, ? x ? cm, olje na platnu,
Neznana lokacija
2003Metulj in roža
Metulj in roža, 2003 , 55 x 70 cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2003Modra pokrajina (mala)
Modra pokrajina (mala), 2003?, 100 x 80 (? )cm, olje na platnu,
Privatna zbirka
2003Bela
Bela, 2003-2008, ? x ? cm, olje na platnu, privatna zbirka,
Privatna zbirka
2003Botanična
Botanična, 2003, 70 x 90 cm, originalni sitotisk,
Različne zbirke
2003Odmev
Odmev, 2003, 41 x 45, originalni sitotisk,
Različne zbirke
2003Kje so?
Kje so?, 2003, 80 x 80 cm, olje na platnu, serija,
Različne zbirke
2003Modra pokrajina
Modra pokrajina, 2003, 200 x 160 cm, olje na platnu,
Šmarješke toplice
2002 - 2003Skrivnostna slika
Skrivnostna slika, 2002?, 150 x 120 ? cm, olje na platnu, lokacija neznana,
Neznana lokacija
2002 - 2003Photoshop rože
Photoshop rože, 2002/2003?, 85 x 67 cm, olje na platnu, Slovenija
Privatna zbirka
2002 - 2003Halftone abstrakcija II.
Halftone abstrakcija II., 2002/2003, 100 x 80 cm, olje na platnu, Ljubljana, Slovenija
Privatna zbirka
2002 - 2003Halftone abstrakcija
Halftone abstrakcija, 2002/2003, 100 x 80 cm, olje na platnu, Ljubljana, Slovenija
Privatna zbirka
2002 - 2003Središče veselja
Središče veselja (mala), 2002?, 46 x 66 cm, olje na platnu, Slovenija
Privatna zbirka
2002 - 2003Se spominjaš?
Se spominjaš?, 2002/3, 110 x 140 cm, olje na platnu, privatna zbirka, Slovenija
Privatna zbirka
2002 - 2003Nevidne podobe
Nevidne podobe, 2002/2003, 9X (56 x 74 cm),Grafična mapa , sitotisk, Slovenija
Različne zbirke
2002Čista pokrajina
Čista pokrajina, 2002 (?), 150 x 120 ?, olje na platnu, Slovenija
Neznana lokacija
2002Nato, ko bomo varni in svobodni
Nato, ko bomo varni in svobodni, 2002 (?), 150 x 120 ? olje na platnu, Slovenija
Neznana lokacija
2002Pametna pokrajina
Pametna pokrajina, 2002, 140 x 110 cm, olje na platnu, privatna zbirka, Slovenija
Privatna zbirka
2002Bukolična (sledi robovom)
Bukolična (črte), 2002, 110 x 140 cm, olje na platnu, Slovenija
Privatna zbirka
2002Središče veselja,
Središče veselja, 2002, 110 x 140 (?) cm, olje na platnu, Slovenija
Privatna zbirka
2002Bukolična
Bukolična, 2002, 200 x 250 cm, olje na platnu, Slovenija
Privatna zbirka
2002Botanična
Botanična, 2002, 200 x 220 cm, olje na platnu, privatna zbirka (ginekološka ambulanta), Slovenija
Privatna zbirka
2002Konstrukt
Konstrukt, 2002, 200 x 200 cm, olje na platnu, Slovenija
Privatna zbirka
2002Ameba
Ameba, 2002, 90 x 70 cm, unikatni sitotisk, serija, Slovenija
Različne zbirke
2002Ameba
Ameba, 2002, 40 x 50 cm, olje na platnu, serija, Ljubljana, Slovenija
Različne zbirke
2002Bukolična
Bukolična, 2002, 90 x 70 cm, originalni sitotisk, Slovenija
Različne zbirke
2002Tihožitje za Kilgora Trouta
Tihožitje za Kilgora Trouta, 2002, 90 x 70 cm, originalni sitotisk, Slovenija
Različne zbirke
2002Pametna pokrajina
Pametna pokrajina, 2002, 90 x 70 cm, originalni sitotisk, Ljubljana, Slovenija
Različne zbirke
2002Badness What A Madness
Badness What A Madness, 2002, 90 x 70 cm, originalni sitotisk, Slovenija
Različne zbirke
2002Konstrukt
Konstrukt, 2002, 90 x 70 cm, originalni sitotisk, Ljubljana, Slovenija
Različne zbirke
2002Pametna pokrajina
Pametna pokrajina, 2002, 180 x 140 cm, olje na platnu, Slovenija
Šmarješke toplice
2002Kje so?
Kje so?, 2002, 120 x 150 cm , olje na platnu, Slovenija
Zbirka Mestna Galerija Nova Gorica
2002665
665, 2002, 110 x 140 cm, olje na platnu, Slovenija
Zbirka NLB (Nova Ljubljanska Banka)
2001 - 2017What is the point?
What is the point?, serija, 2001 - , gvaš na papirju, Slovenija
Različne zbirke
2001Dinozaver
Dinozaver, 2001, (6-krat) 33,5 cm × 45 cm, akril na vezani plošči (predalu), Ljubljana, Slovenija
Privatna zbirka
2001Socializacija slike
Socializacija slike, 2001, skupaj pribl. 90 cm × 120 cm, 12 fotografij (dokumentacija akcije), slika, polica, Slovenija
Privatna zbirka
2001What is the big point?
What is the big point?, 2001, cca. 250 x 250 cm, akril na papirju, Ljubljana, Slovenija
Privatna zbirka
1998Pokop
Pokop, 1998, performans, soavtorja: Miha Štrukelj in Marko Zatler, Ljubljana, Slovenija
Privatna zbirka
1996Barvice
Barvice, 1996, 30 x 30 (?) cm, olje na les + okvir, privatna zbirka, Ljubljana, Slovenija
Privatna zbirka
1996Kocke ČB
Kocke ČB, 1996, 73 x 87 cm (z okvirjem), olje na papir, privatna zbirka, Ljubljana, Slovenija
Privatna zbirka
1996Velike kocke (rdeča)
Velike kocke (rdeča), 1996, 135 x 117 cm, olje na platnu, Ljubljana, Slovenija
Privatna zbirka
1996Velike Lego kocke
Velike Lego kocke, 1996, 150 x 120 cm, olje na platnu, Ljubljana, Slovenija
Privatna zbirka
1996Adventures of the Fire Brigade
Adventures of the Fire Brigade, 1996, 238 x 190 cm, olje na platnu, Ljubljana, Slovenija
Privatna zbirka
1995Vprašaj
Vprašaj, 1995?, les, gaza, drat, akilna barva, lokacija neznana, Ljubljana, Slovenija
Privatna zbirka
1994Arjan
Arjan, 1994, 27 x 41,5 cm, jedkanica, Ljubljana, Slovenija
Privatna zbirka
5. Nagrade, priznanja in reference
Nagrade
2014
Za ilustracije in oblikovanje knjige MODRO NE BO (pesmi Tomaž Šalamun):, Ljubljana
2009
"Namen Henkel Art.Award je promocija umetnikov iz Srednje in Vzhodne Evrope ter iz srednjeazijskih držav.", SLovenija
2006Posebna nagrada po izboru žirije, EX TEMPORE PIRAN
Posebna nagrada po izboru žirije, EX TEMPORE PIRAN, Piran, Slovenija
2005Posebno priznanje po izboru žirije, EX TEMPORE PIRAN
Posebno priznanje po izboru žirije, EX TEMPORE PIRAN, Piran, Slovenija
2004Odkupna nagrada po izboru žirije, EX TEMPORE PIRAN
Odkupna nagrada po izboru žirije, EX TEMPORE PIRAN, Piran, Slovenija
2003
Nagrada "DOBRO DELO" za grafiko na Sakaide Art Grand Prix, Sakaide, Japonska, Sakaide, Japonska
2003Odkupna nagrada po izboru žirije, EX TEMPORE
Odkupna nagrada po izboru žirije, EX TEMPORE PIRAN, Piran, Slovenija
Priznanja
2016Enomesečna rezidenca v Londonu, ki jo podeljuje Ministrstvo za kulturo RS
Enomesečna rezidenca v Londonu, ki jo podeljuje Ministrstvo za kulturo RS., London, VB
2009
Enomesečna rezidenca v Londonu, ki jo podeljuje Ministrstvo za kulturo RS., London, VB
2006
Štipendija, ki jo mladim umetnikom za slikarstva podeljuje Ministrstvo za kulturo RS., Ljubljana
2004
Enomesečna rezidenca v Berlinu, ki jo podeljuje Ministrstvo za kulturo RS., Berlin, NEM
Reference
2018Z ljubeznijo (do manualnega dela), Vincent
REVIJA EKRAN Besdilo: Arjan Pregl,
2018Trpeči človek (o slikarstvu Janeza Bernika)
Članek v Sobotni prilogi, Delo., Sobotna priloga, Delo
2016In je lepota in groza in groza in lepota
REVIJA EKRAN Besedilo: Arjan Pregl,
2014O vizualni pismenosti in ilustraciji na Slovenskem
Otrok in knjiga 89 Besedilo: Arjan Pregl,
2014Božidar Jakac in fotografija
REVIJA EKRAN Besdilo: Arjan Pregl,
2013Santiago Sierra Izkoriščevalski minimalizem kot umetniška strategija
LIKOVNE BESEDE 98, Santiago Sierra Izkoriščevalski minimalizem kot umetniška strategija Besedilo: Arjan Pregl,
2013Ne me farbat! / Umetniške barve v času poznokapitalistične reprodukcije
LIKOVNE BESEDE 97, Ne me farbat! / Umetniške barve v času poznokapitalistične reprodukcije Besedilo: Arjan Pregl,
2012Kubrick: geneza iz fotoreporterja
REVIJA EKRAN Besedilo: Arjan Pregl,
2011Henry Darger / Samotar v kraljestvu množične kulture
LIKOVNE BESEDE 93, Henry Darger / Samotar v kraljestvu množične kulture Besedilo: Arjan Pregl,
2008Umetnost za en drek
PLAYBOY Besedilo: Arjan Pregl,
20061444 Besed o ilustraciji
OTROK IN KNJIGA 66, 1444 Besed o ilustraciji Besedilo: Arjan Pregl,
2004Kultura, s katero je mogoče računati
LIKOVNE BESEDE 69, 70 Besedilo: Arjan Pregl,
2003Pripomoček za gledanje, ki nam pomaga videti slabše – Razmišljanje ob Štirih steklih Gerharda Richterja
LIKOVNE BESEDE 65, 66 Besedilo: Arjan Pregl,
2001Tri laži in ena resnica – Razmišljanje ob delu Sigmarja Polkeja
LIKOVNE BESEDE 55, 56 Besedilo: Arjan Pregl,
6. Mnenja kritikov
Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, Moderna galerija, Ljubljana

V svojem delu se (Pregl) velikokrat poigrava s podobami, ki jih zajema iz rezervoarja našega skupnega kolektivnega imaginarija ... nato pa te podobe v neredko duhovitih zasukih dobivajo nove pomene, čeprav se vedno navezujejo na neke kolektivne nevralgične točke naše socialnopolitične realnosti.

Dr. Martina Vovk
Spremni kratki teksti ob razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, 2019

Razstava MONUMENT

Pregl je podobi skulptur na slikah nadomestil z nedoločljivima barvnima gmotama, pri zasnovi slik pa ga je vodil razmislek, do katere mere je pomembno, kakšno obliko ima skulptura, da predstavlja neko politično idejo, oz. ali lahko ustvarimo deko- rativna likovna dela, ki so zunaj političnega konteksta.

Dr. Andreja Hribernik
Katalog ob razstavi MONUMENT, 2018

Slikarstvo kot spraševanje, kaj je slikarstvo

Arjan Pregl nenehno raziskuje razmerje med podobo in besedo, med podobo in jezikom, med podobo in pisavo. Sam pravi, da včasih na način, ki je na meji vica – a nedvomno v zavesti, da je vic nekaj zelo resnega, saj se skozenj, kot je napisal Lacan ob Freudovi knjigi o vicu, manifestira, kako »(d)uh, ki živi kot izgnanec v stvaritvi, ki jo nevidno podpira, ve, da je v njegovi moči, da jo uniči, kadar le hoče«.​1 Preglovo raziskovanje tega razmerja je tako intenzivno, da umetnik v zadnjem času prestopa meje slikarstva; izkazal se je tudi kot mojster duhovitih kratkih zgodb, z drobnimi aforističnimi intervencijami pa zaznamuje celo take fenomene, kot so socialna komunikacijska omrežja – mislim na njegove antologijske objave na Facebooku … A po drugi strani ga ravno to raziskovanje mej usmerja v ponovno odkrivanje primarne slikarske senzibilnosti (Preglovo doživljanje slikarstva je ob vsem videzu ironične distance visceralno, elementarno, primarno; v njegovem ateljeju se celo plošča, na katero odlaga odvečno barvo, spremeni v sliko …); tematizacija razmerja med podobo in besedo, podobo in jezikom ter podobo in pisavo mu omogoča presenetljivo svežo reafirmacijo »čistega slikarstva«. Ki obenem nenehno kaže, kako to »čisto slikarstvo« nikoli ni zgolj likovnost – ko se vprašamo, do kod resnično seže moč slikarskih potez in pulziranja barvne materije, smo takoj na področju jezika, celo na področju magije in njene dekonstrukcije, takoj se zastavlja tudi vprašanje o spreminjanju sveta in spodletelosti tega spreminjanja (cikel Fail z referencami na zgodovinsko avantgardo) … Arjan Pregl pravi o svojih na prvih pogled pogosto izredno lahkotnih in igrivih slikah, da jih razume kot poskus, kako danes razmišljati o velikih temah … V nasprotju z zahodno slikarsko tradicijo, v kateri sta podoba in pisava običajno mišljeni v opoziciji, so nekatere druge tradicije konceptualizirale povezavo med obojim v smislu kontinuiranega prehajanja; v mislih imam predvsem kitajsko tradicijo (v kitajščini poimenovanje za slikarstvo wu-sheng-shi pomeni »nema poezija«), v kateri so bile slikarska, pesniška in kaligrafska praksa neločljive. Ne vem, koliko se je Arjan Pregl ukvarjal s kitajsko umetnostjo, ampak ko sem bil na obisku v njegovem ateljeju, sem mu z obljubo vrnitve takoj izmaknil knjigo o taoizmu … Dejansko pa v ciklu Več kot besedo in podobo na poseben način poveže moment kaligrafije. Vizualizacija rekla »Podoba pove več kot 100 besed« ali »Podoba pove več kot 1000 besed« (ki ji je Pregl tik pred tem slikarskim ciklom posvetil drobno grafično mapo) preizprašuje mejo med gledanjem in branjem; eno nenehno prehaja v drugo in dobesednost se pokaže šele na preseku med obojim – tako da izkušnja, ki jo dobimo v konfrontaciji s temi slikami, ni dihotomična, ampak je prej izkušnja nekega gibanja znotraj same slike in samega napisa. Razmerje med gledanjem in branjem se nam namreč v odnosu do teh slik ne kaže samo kot intelektualno preklapljanje med obojim, ampak se spreminja v odnosu do telesa. Ko se sliki približamo, se napis razprši v živo, včasih prav dramatično pulziranje slikarske materije, ki ga lahko dojemamo na način abstraktnega slikarstva. A to spet implicira branje: ko se prvotni napis s približanjem pogleda razprši v abstraktno barvno pulziranje, nenadoma beremo abstraktne madeže … Skrajno subtilno tematizira isto razmerje tudi likovno povsem drugačen, zelo asketski cikel slik Fail. Na teh slikah je napis Fail stiliziran z belimi barvnimi ploskvami na negrundiranih platnih tako , da najprej učinkuje kot čista geometrična abstrakcija. Videti je, da je slikar s temi slikami poskušal doseči tako razmerje med napisom in likovno abstrakcijo, da bi te slike materializirale natančno mejo med obojim – tisto mejo, na kateri napis prehaja v likovno abstrakcijo in likovna abstrakcija v napis. Ta meja je neskončno subtilna – in v trenutku, ko identificiram sliko z enim ali z drugim, je to že »fail«. Pregl pa poskuša vzdržati na tisti meji, na kateri je jasno, da je tudi abstrakcija kot taka jezikovno pogojena in da ima obenem črkovni zapis za osnovo vizualno abstrakcijo. To mu omogoča tudi na nov način ozavestiti jezikovno zamejenost. Reklo »Podoba pove več kot 100 besed« ali »Slika pove več kot 1000 besed« je utemeljeno tudi v prepričanju, da je sporočilo besede zamejeno z nekim jezikom – pri Preglu je to včasih slovenski, včasih angleški jezik –, medtem kot je govorica podobe univerzalna; Pregl ozavešča, da je tudi razbiranje abstrakcije razbiranje nekega jezika, ki je prav tako berljiv samo za neko skupino ljudi, tudi če je velikanska in ima svojo historično določenost. Pa vendar to ni zadnja beseda njegovega slikarstva. Sporočila teh slik ne vidim kot resignacijo ob tej zamejenosti, ampak prej kot novo vprašanje. V antiki so za zatrditev univerzalnosti neke vizualne govorice potrebovali anekdoto o ptici, torej nekem bitju iz nekega drugega sveta, ki je prišla zobat naslikano Apelovo grozdje. S kakšno tujostjo se mora slikar soočiti v svojem slikarstvu, da bi mu dal univerzalnost onkraj jezikovne zamejenosti? Tako se tudi vprašanje o času transformira v vprašanje o večnosti. Pri Preglu pride do te transformacije v ciklu Dvakrat dnevno sveže​ slike. Eksplicitna tematizacija časa se povezuje s starejšim ciklom 120 dni Arjana Pregla (v naslovu je aluzija na de Sada), ki je nastal tako, da si je slikar 120 dni vsak dan zapisoval časovni potek svojih različnih dejavnosti in njihova razmerja vizualiziral s tako imenovanimi tortnimi diagrami, ki jih je nato zapolnil z različnimi živo pulzirajočimi barvnimi segmenti, narejenimi iz fimo mase. S tem je ozavestil nek absurdni moment v poskušanju fiksiranja tistega časa, ki ga merijo ure in ki je v kapitalizmu identičen z delovnim časom; časovnost slikarstva je v odnosu do tega časa, tudi ko ga evocira, pokazana kot nekaj, kar je nezvedljivo nanj. V ciklu Dvakrat dnevno sveže slike pa je ta nezvedljivost vzniknila iz samega procesa. Slikar se je nameraval cikla lotiti procesualno v tem smislu, da bi zapisoval natančne ure, ko je neka slika dokončana. Ampak ko je s tem začel, se mu je razkrila nemožnost takega beleženja. Kdaj je neka slika resnično dokončana? Ne gre samo zato, da je slikar, ko naj bi bila slika že dokončana, vedno še nekaj dodajal, da bi bila slika res konsistentna, gre tudi zato, da na sliki vedno soobstajajo različni časi – zato je čas slike inkomenzurabilen s kronološko merljivim časom. Zapisane številke na slikah, ki so nastajale na zelo različne načine v zelo različnih časovnih razponih – od nekajpoteznih slik, narejenih v eni sami seansi, do slik, ki so s plastenjem nastajale leto dni ali več – govorijo predvsem o tej inkomenzurabilnosti. Časa ne fiksirajo, ampak zastavljajo vprašanje, kaj sploh je čas slike. Zastavljajo pa ga tudi na ravni spraševanja o zgodovini slikarstva. Slikar za te slike pravi, da so »naslikane na bolj ali manj ekspresionistični način«. Pri tem ima očitno v mislih predvsem tako imenovani abstraktni ekspresionizem. In tu prihajamo do nečesa bistvenega: ali ne učinkujejo te slike tako, kot da je s številkami markirana procesualnost predvsem nek ovinek, ki slikarju omogoča, da v njegovi slikarski izkušnji spet vznikne tista primarna slikarska gesta, ki jo je monumentaliziral abstraktni ekspresionizem – in ki je, če bi jo direktno ponavljali, ne bi ponovili, ampak bi jo degradirali? Na površini Preglovega slikarstva je očiten ironičen moment, ampak njegovega slikarskega spraševanja nikakor ne razumem kot ironičnega. Morda je ironija prej strategija posredovanja, da na njenem robu spet vznikne tisti čisti užitek v potezi, ki, če bi ga hoteli proizvesti naivno, ne bi učinkoval neposredno, ampak kot imitacija. Vsekakor se te slike soočajo s tistim vprašanjem, ki je zaposlovalo že Schellinga, ko se je spraševal, zakaj v svojem času ne moremo ponoviti postopkov neke pretekle umetnosti, tudi če vidimo to umetnost kot ideal. Schelling je odgovor videl v razmerju umetnosti do narave: ponovitev neke že obstoječe formulacije ni resnična ponovitev, saj mora do formulacije pripeljati notranja zakonitost neke poti, nekega razvoja; če bi v nova dela direktno prenašali že obstoječe postopke, bi bila celo preprostost izumetničenost.​3 Jure Detela pa je na to vprašanje izredno lucidno odgovoril s tematizacijo razmerja med vizualnim in verbalnim: »Vnovično naslikanje določene stare podobe je nemogoče, ker so po določeni podobi izumljeni kodeksi znamenj, ki pomenijo v določeni meri razjasnjeno pozicijo vizualnega principa. Zaradi izpostavitve miselnega modela neke umetnine ta umetnina ne more vnovič nastati. V dobi nastanka nekega dela ne obstoji model zanj, ta nastane šele pozneje. Pri vsakem nastajanju nove umetnine je potrebna neznanka njenega modela. Novo odkriti sistemi znamenj razjasnijo, izpostavijo model neke umetnine kot določen nivo dokončne izgrajenosti umetnine, tako da ista umetnina ne more služiti ničemur drugemu kot nastajanju novega modela. Z novimi vizualnimi principi je vizualni princip neke podobe tako razjasnjen, da ni več uporaben kot integracijski del podobe, kot njena kohezivna moč, ki je šele čez nekaj časa razpoznavna za model. Model je pri podobi tisto, kar je tradicija že verbalizirala.«​4 Arjan Pregl v svojem raziskovanju razmerja med podobo in besedo, med podobo in jezikom ter med podobo in pisavo eksplicitno vpisuje verbalizacijo v sam slikovni proces, a prav s tem deverbalizira vizualizacijski model, vznikajoč na meji, ki se ji s svojo strategijo približuje.

Dr. Miklavž Komelj
Katalog za razstavo 1000 Besed v Galeriji Velenje, 2017

Better Doggy Style Than No Style, Mestna galerija, Ljubljana

Vendar je za Preglovo delovanje in njegov fascinanten vizualni material značilno naslednje: poudarjena refleksija, vrednotenje in izpraševanje pomenov, ideološke komponente, konotacije itd.

Dr. Tomislav Vignjević
Katalog razstave Better Doggy Style Than No Style, 2016

Petminutne revolucije

Umetnostna praksa Arjana Pregla se širi v socialni prostor in pri tem izrablja in kritično reflektira različne medije, ki so ji na voljo. Pregl razmišlja o svoji vlogi v družbi in s svojim delom razvija kritične, politične in odporniške strategije. Na področju slikarstva gradi odprto, notranje protislovno, heteronomno in večplastno strukturo, ki temelji na medsebojni napetosti vizualnih, včasih pa tudi tekstualnih in konceptualnih fragmentov. Tako so tudi pri slikah Petminutna revolucija možnosti tehnične produkcije in manipulacije podobe močno vplivale na strukturo slike. Struktura slikovnega polja temelji na fotografskih modelih dveh formalno in ideološko nasprotno pozicioniranih javnih obeležij Draga Tršarja, s katerih je Pregl odstranil spomenika, na njuno mesto pa postavil ustrezno povečano dekorativno hobi skulpturo. S tem tehnična reprodukcija ni izključila ročnega dela, slike nastajajo s tradicionalnimi tehnikami svinčnika in olja na platnu, vendar sta se v novem kontekstu pomen in vloga teh postopkov precej spremenila. Zamenjava čustveno in polemično intenzivno nasičenih spomenikov z banalnimi abstraktnimi barvitimi gmotami iz fimo mase kritično in ironično povzema estetski relativizem in politični revizionizem časa in prostora, v katerem živimo.

Igor Španjol
Spremno besedilo, 2014

Kdo se boji finančnih trgov

"Preglov prostorski ambient z zelo aktualnim, a vendarle tudi nekoliko dvoumnim naslovom je zasnovan na osnovi dveh novejših ciklov abstraktnih slik. Prvi cikel je zasnovan s pomočjo grafov, ki ponazarjajo trenutno ekonomsko situacijo v svetu, medtem ko je za osnovo drugega Pregl uporabil značilni emotikon za smeh, t.i. smajli :) "Pregl se tudi ob tej razstavi podaja v prevpraševanje simbolne, dejanske in estetske vrednosti slikarstva, pri čemer izpostavlja kompleksno razmerje med podobo in „zunanjo" realnostjo, in tega duhovito pervertira in umešča v nove pomenske odnose, ki se udejanjajo na različnih ravneh branja podobe. Ne le, da se ob teh delih izpostavlja vprašanje avtorstva oziroma ustvarjalne inovacije - kar je Pregl tematiziral že v nekaterih starejših projektih - temveč je na tnalu tudi sama vrednost umetniškega dela, ki je denimo v primeru Preglovih grafov postavljena dobesedno na glavo, saj tokrat ravno kategorija ekonomske vrednosti definira formo slike in ne obratno. Tako grafe kot smajlije lahko same na sebi razumemo kot pomenljive indikatorje dveh prevladujočih in marsikdaj tudi močno prepletenih ideologij sodobnosti: ideologije kapitalizma in sreče oziroma pozitivnega mišljenja. Oba simbola implicirata močan emocionalni naboj in nastopata kot svojevrstna dialektična dvojica, ki v dejanskih okoliščinah medijskega komuniciranja in medčloveškega občevanja povzroča oziroma sugerira določen način obnašanja. Kot pravi avtor, oba cikla nakazujeta moment čustvenosti oziroma ekonomske in s tem posledično tudi psihične stabilnosti: če se v podobi znaka za smeh skriva zapoved (neulovljive) sreče, pa lahko v grafih odmeva tudi skrb pred nezadovoljstvom finančnih trgov oziroma njihova moč nad usodo posameznikov in celih narodov, kar ima zelo oprijemljive stvarne posledice. Oba znakovna sistema avtor s pomočjo likovnih sredstev igrivo zabriše, ju zakamuflira v avtonomno modernistično umetnino - na ta način lahko odtujena od svoje primarne sporočilnosti razgaljata le še arbitrarno in absurdno simptomatičnost časa, ki ga zapolnjujeta."

Matjaž Brulc
Zloženka, 2013

Za lenuhe ni nebes?! - 120 dni Arjana Pregla

Če smo povprečneži, potem eno tretjino življenja delamo, drugo prespimo, v tretji pa največ časa zapravimo za hranjenje, ohranjanje socialnih stikov, izobraževanje in prosti čas. Verjetno si predstavljamo, da imajo drugi življenja, ki so bolj razburljiva. Verjetno ne razmišljamo, da bodo tudi Paris Hilton, Slavoj Žižek, Stephen Hawking ali Angela Merkel primorani kar malo manj kot dve leti preživeti v sanitarijah, seveda le, če spadajo med njihove povprečne uporabnike. Toda gotovo morajo imeti nekateri bolj zanimivo vsaj tisto tretjino, ki je ne zapravimo za delo, spanje ali higieno. In v slovenski zavisti morda pomislimo, da bolj zanimivo živijo naši sosedje, ali pa to pripisujemo vsaj igralcem, glasbenikom in slikarjem. Morda smo celo brali kakšno biografijo umetnika iz preloma predprejšnjega stoletja ali si ustvarili predstavo o svobodi, neobremenjenosti in lepoti življenja umetnikov ob ogledu kakšnega starega filma s Kirkom Douglasom, Anthonyjem Quinnom ali pa Edom Harrisom v glavni vlogi. Če nam na misel ne pride nič pametnejšega, lahko na razstavi razberemo, da življenje umetnika Arjana Pregla ni prav nič filmsko, temveč bolj podobno življenju evropovprečneža. Ko kukam v njegovo zasebnost in poskušam razbrati, ali pri Preglovih večkrat jedo kar med delom ali pa si za obroke vzamejo potreben čas, me ne obide niti kanec zavisti, ampak bolj empatija z mladim očkom. Zapisi izdajajo, da umetnik spi in se ukvarja s hčerko, potem pa še nekaj malega postori, uredi birokracijo, skuha, preživi nekaj časa v kopalnici in prebere kakšno knjigo. Tistih zanimivejših delov, ki so povezani s predstavo o nebrzdanih užitkih, skorajda ne najdemo na njegovih dnevnih seznamih. Da, med zapisi je nekaj nevsakdanjih opravkov: iskanje smrečice za »novoletno jelko«, kurjenje ognja v kaminu, čas, namenjen pogrebom, previjanju ali seksu in masturbiranju, pa vendar so takšni dogodki tudi na seznamih naših življenj in so statistično pravzaprav zanemarljivi. Sto dvajset dni Arjana Pregla se leta 2012 ni odvijalo na enak način kakor de Sadovih 120 dni Sodome iz davnega 1785, od koder je umetnik tudi prevzel ime projekta in si odredil 120 dnevni delovnik. Pregl se ni zaprl v Saint-Martin-de-Belleville in ob njegovi selitvi v Bruselj z njim ni odšlo 46 mladeničev in mladenk, da bi navdihovali sladostrastje vse do bridkega konca. Z njim sta odpotovali partnerica in hči in bridkega konca ni bilo, ampak je po 120 dnevih prišel le še en dan. Toda ta se je razlikoval od prejšnjih, saj je 120 dni projekta minilo in čas, ki je potekel za zapisovanje o minevanju časa, za računanje in oblikovanje grafov, za modeliranje, je potekel. Pregl ta čas zdaj verjetno uporablja drugače, a dvomim, da je vanj vnesel bistveno bolj razburljive reči od tistih, ki jih je do minute natančno zapisoval in razgalil pred publiko. 240 listov – polovico sestavljajo zapisi o potekih dni, drugo pa izračuni in skica grafa – sestavlja resničnostno nanizanko nekje med zapisom in risbo. Na tej podlagi nastajajo majhne slike iz mase Fimo, ki takoj spomnijo na žeton in menjalno sredstvo. Barvni krogi, nastali na temelju zbranih podatkov, pa so, po Preglovih besedah, tudi nekakšen »visokomodernistični Facebook«. Tega umetnik redno uporablja tudi v njegovi originalni inačici in nas preseneča s humornimi visokomodernističnimi banalnostmi, kakršna je npr.: »Že se kažejo resne razpoke med mano in mano. Kje imam kremo za roke?« Na razstavljenih risbah beremo o organiziranosti Preglovih dni: o času za higieno in masturbacijo, o času za ukvarjanje z otrokom, o času za hranjenje in oblačenje ... Umetnik se je zavezal ideji in razstavil 240 listov z natančnimi zapiski o minevanju svojega življenja. Poleg dnevnih banalnosti je najbolj zanimiv pravzaprav čas, ki ga je Pregl porabil za zapisovanje o času. Je tristramski vložek v celotno zgodbo, vendar je Pregl očitni zmagovalec postinformacijske družbe, ki porabo časa omeji. Nima toliko časa, da bi mogel pripovedovati, kako je porabil čas, in namesto pripovedi ustvari razpredelnico. In s tem Preglova realnost pokaže, kako je kapitalizem pomanjkanje časa, da bi govorili o času, nadomestil s storilnostjo tabel, preračunavanja in tortnih grafikonov, ki so jih iznašli šele 34 let zatem, ko je izšel zadnji zvezek Življenja in mnenj Tristrama Shandyja. Čas je denar, nas je menda učil že Benjamin Franklin, in to grozljivo misel smo pohlevno sprejeli. Čas je valuta, kaže umetnik, in svojih 120 dni menja za čas obiskovalcev razstave. Njegovi dnevi so se prelili v objekte, vsaka izmed 120 slik-žetonov je postala vzorec umetnikovega dne. Ure strahu, veselja, jeze, rutine, navdušenja, pričakovanja, praznine, zbranosti ali miru so spremenjene v izseke kroga iz cenene modelirne mase Fimo. Če si na priloženi seznam do minute natančno zapišete, kako je minil vaš dan, lahko svoje delo zamenjate za enega izmed žetonov in si prisvojite umetnino. Če ste pri Preglovem projektu 299 kosmatih (2010) umetniško delo plačali (in si morali poleg tega izmisliti nov kosmat motiv), je tokrat sredstvo menjave vaš čas. Pregl mu bo dodal nekaj svojega in vaš dan spremenil v barvito okroglo abstrakcijo. Kup dni, ki bo naraščal v galeriji, bodo sestavljale neberljive podobe o življenju. Iz njih bomo lahko razbrali le, koliko časa, ne pa tudi, kaj je posameznik tisti dan počel. Ti novi žetoni – žetoni drugega reda – bodo torej simbolno vredni še več, dobiček pa bo na vseh straneh. Vi boste imeli žeton, Pregl pa projekt. Vsi bomo dali tisto, kar imamo, vendar nam stalno uhaja – čas. Ekonomsko neutemeljena poraba časa je eden ključnih elementov projekta. Ko nam jo Pregl podtakne, poskrbi, da v naše misli skorajda nezavedno vstopijo tudi nova spoznanja in razmišljanja o minevanju, uporabi in organizaciji časa ter naši vpetosti v okvire sodobnosti. Masa Fimo je značilna za uporabo v prostočasnih dejavnostih – iz nje kreativne in kreativni oblikujemo nakit in spominke, uporabljajo jo v vrtcih, šolah – pa tudi v umetnosti: uporablja jo Thomas Schütte, da demistificira koncepte moči in oblasti ter jo nato proda za 600 000 evrov, na zanimiv način jo v Avstraliji izrabi mlajša umetnica Emma White, izjemno natančno izdelan kič pa proizvaja Kathy Shepard. Če primerjamo natančnost form, ki ju dosegata miniaturna miza s pogrinjkom kreativne nekdanje šivilje Kathy Shepard s tortnimi grafikoni, s katerimi Pregl predstavi razrez svojih 120 dni življenja na ravnici, je gotovo, da umetnika ne zanima znanstvena ali statistična natančnost. Masa Fimo je še ena od prostočasnih dejavnosti, ki jih prenese v svet 'sodobne umetnosti' in potem opazuje, kaj se zgodi. Morda je to najvidneje storil leta 2007 s projektom Fan Art/Umetnost prihodnosti. Morda pa v svet hobijev pravzaprav prenaša sodobno umetnost in poznavalcem sporoča, da je ploskovita abstrakcija mogoča le še kot hobi? Slika-žeton je dokumentacija projekta, vendar jo Pregl spremeni še v nekaj več, v zgodbo o slikarstvu … Razdeljen v barvne ploskve je v kontekstu umetnikovega opusa in galerijske postavitve žeton hkrati tudi abstraktna slika, ki brez legende o tem, kaj predstavlja, ne pove ničesar. Spremeni se v barvne ploskve, ki sporočajo le obliko, barvo in površino. Izpolnjuje vse modernistične zahteve in gotovo ne bi povzročil večjega začudenja, če bi bil npr. del Greenbergovega izbora za razstavo Post Painterly Abstraction (1964), razstave The Responsive Eye (1965) ali pa celo bližnjih Novih tendenc (1961–1973). Pol stoletja kasneje Pregl abstrakcije uporabi tako, da ohrani apropriacijo modernističnih tem za pripoved navidezno banalnih vsebin, ki pa so v resnici mnogo manj banalne, kakor se zdijo. Kakor veliki modernisti, tudi on v slike-žetone prenese svoje najbolj intimne življenjske izkušnje in jih spremeni v barve in oblike. Zapisi in grafi 'znanstveno dokažejo', da se je prenos iz življenja v sliko dejansko zgodil. A Preglov projekt kaže življenje drugačno od poskusa izražanja 'najglobljih resnic o človeku in vesolju', kakršne je iskal modernizem. Pregl kaže vsakdanjik takšen, kakršen je, organiziran in banalen. Naj to pomeni, da so ta dela cinična, ali pa, da so realna, ko se spogledujejo iz oči v oči in soočijo z eno od resnic o življenju tistega, ki jih je ustvaril? Barve in oblike slik-žetonov včasih nastajajo spontano in jih določi avtorjeva subjektivnost, tu in tam pa se Pregl nasloni na tradicijo in ustvari vzporednico Georgeu de La Touru, pa rdeči seriji Metke Krašovec, plastenjem Andreja Jemca ali barvnim kombinacijam Neo Geo ... Možnost impulza za nastanek ponudijo potujoči oblaki, meseni kolorit pornografskih revij – spomnimo se na umetnikove Prekleto dobre ženske slikarke (2006) – ali pa struktura mrežastih nogavic. Nekatere slike so narejene iz 'ostankov' mase prejšnjih dni in se prav tako vežejo na njegove prejšnje cikle, npr. na Olje na Biblijo in našega Tita (2005–2006). Potrjujejo, da je umetnik privrženec reciklaže, tako v temah del kakor tudi pri uporabi materiala oz. medija, v katerem se te udejanjijo. Potem so tu še slike-žetoni, ki nastanejo z duchampovsko izbiro in njihovo barvno skalo določijo npr. barve državnih zastav. To je strategija, podobna tisti, ki jo je Pregl že večkrat uporabil pri ustvarjanju in se najvidneje kaže v ciklu štirih slik Papirnati robčki, ki sem jih pomotoma opral skupaj s hlačami (2008), ki prikazujejo, kar opisuje naslov. Statistični ready-made element tortnega grafa je nosilec in medij Preglovih slik, ki so istočasno vizualizacija podatkov in abstraktna slika, dvojna igra z barvo kot nosilko informacije, umetniško delo in igra z zgodovino umetnosti, samorazgaljenje in komentar življenja v poznem kapitalizmu. Predvsem pa so grafikoni delo slikarja, le da je tu užitek nanašanja barv na platno zamenjan z užitkom oblikovanja modelirne mase. Beleženje je dejavnost, ki jo navadno opravljamo zato, da pridemo do informacij. Podatke zapisujemo , da ugotovimo stanje stvari: »Koliko je še denarja na bančnem računu?«, »Ali v resnici zaužijem preveč kalorij?« ali pa »Kdo je prejšnji teden opravil večino domačih opravil?« Temu sledijo primerni ukrepi: prenehamo zapravljati, privoščimo si dodaten kos torte ali pa moramo večkrat vzeti metlo v roke. Pregl si je neumorno zapisoval, kako porabi svoj čas, in v elektronskem sporočilu hkrati zapisal, da tudi sam čuti željo »narediti več«. 4Kakor večino svetovne populacije, ujete v primež strašljivega kapitalizma, tudi umetnike stiska steznik čim večje storilnosti, ki se ne ozira na potrebe kreativnega delovanja. Spi manj, bodi več z otrokom, naslikaj dovolj kvalitetnih slik za razstavo, hitreje jej, kuhaj, pospravljaj, opusti čas z družino, kadar pa si z njimi, ne poležavaj na kavču, ampak se angažiraj in tudi ta čas naj bo kvaliteten. Mislite, da bi si pri takšnem tempu, ko so med enim opravkom možgani zasedeni z razmislekom o naslednjih dveh, v pradavnini lahko izmislili kolo? Iznašli kitaro? Da bi napisali Sveto pismo? Kje pa. Še pripovedovati si ga ne bi imeli časa. Morda pa bi ga sestavili iz grafov in seznamov. Bi bilo videti takole? Jezus: prehranjevanje 2, spanje 5, molitev 1, tesanje 5, klepet 2, čudeži 2, lenobno poležavanje 3, pridige 1, osebna higiena 3. Kreativnost zahteva veliko navidezne nedejavnosti, ki jo, prevedeno v storilnostne termine, sestavljajo: izobraževanje, sestavljanje strategije in psihična priprava. Toda danes so celo tisti, ki od njih pričakujemo, da so posebej kreativni, vrženi v stroj »naredi več«! Morda se počutijo še nekoliko slabše od nas povprečnežev. Potem ko so v istem dnevu oblikovali, poučevali, stregli ali opravljali kakšno drugo prekerno dejavnost za denar, slikali za razstavo in pozno zvečer napisali še prošnjo za rezidenco, zraven pa žonglirali med otroci in vsakdanjimi opravki, na internetnih straneh prepoznajo, da je kultura postala tisto prazno mesto, ki so ga neetična politika, slabo zastavljen šolski program in splošno stanje duha v državi izbrali za očiščevalno korito, kamor državljan s sebe na spletne strani spere gnojnico minulega dne. Morda zapiše nekaj takega, kar mu je v službi zasikal nadrejeni: »Torej, če želite spet svojo ministrstvo boste morali tudi kaj konkretno narediti na področju kulture ne pa da se samo prehranjujete na? račun nas davkoplačevakcev [Sic!],« 5 ali »KOKS....pojdite čimprej na trg dela in si zaslužite kruheka z svijimi rokicami !!!, [Sic!]« 6Seveda ni le kultura tista, ki je ogrožena, le tako šibka se zdi, da je postala eden od grešnih kozlov. Toda danes so na tapeti skorajda vse socialne pridobitve, ki jih je izbojevalo odporniško gibanje po drugi svetovni vojni. 7 In rešitev ni v sovraštvu izkoriščanih do izkoriščanih, temveč v ustvarjanju skupnosti, kjer umetnost in kultura složno sodelujeta z drugimi dejavnostmi v želji po spremembi etike sistema. Z odhodom socializma smo izgubili zaupanje v skupnost in se razdrobili na tisoče interesnih skupin, ki skušajo, naščeperjene ena proti drugi, zagrabiti svoj košček pogače. Seveda, saj ni časa za razmislek, sistem od nas zahteva stalno akcijo in produkcijo. Stop! Proti izgorelosti naj vas varuje tale misel iz prejšnjega stoletja: »Naj se na čelu lenobe bere, da je začetek vsega dela, brez nje ne bi bilo dela; bila je na samem začetku in s pomočjo prekletstva dela mora vzpostaviti svoj novi raj. Narodi se bojijo lenobe in preganjajo tiste, ki jo sprejemajo. Vse to se dogaja zato, ker je nihče ni dojel kot resnice, ker so jo označili kot ‘Mater vseh pregreh’, ona pa je mati življenja.« Zato zapravljajmo svoj čas in naj bo na vsakem izmed tortnih grafov drugega reda velik kos, ki bo predstavljal lenarjenje. In Arjan, je lahko ta kos nebeško moder? Morda je lenarjenje tisti kos grafikona, ki pomeni pobeg iz vpetosti v biopolitiko časa, kjer naš čas odmerja nekdo drug. Lenobe skorajda nikdar ne bomo našli v idealizirani kapitalistični podobi posameznikovega dne. Sodobni kapitalizem potrebuje idealizirano podobo marljivega posameznika, ki s svojim časom ravna smiselno in storilno, saj mora v nas vzbuditi željo po takšnem ravnanju in seveda storilnosti. Kjer nastaja več, je mogoče več prodati, je logika razmišljanja. Toda več ima svojo ceno, ki se imenuje nezadovoljstvo, jeza, živčnost, izčrpanost in morda na koncu še otopelost in praznina. Torej, navijam za vnos lenobe in lenarjenja v kose grafikona, za zapravljanje časa in uživanje v tem, kar se bo ob tem v tistih nekaj urah zgodilo nam in ne našim znancem z ulice ali iz pogrošnih revij. Seveda je tu takoj namišljena težava. Si to lahko privoščim? Toda prav iz lenobnega sanjarjenja lahko vzklije kal upora proti vse večji ujetosti v spone časa, ki nam jih natika sistem. Morda se tu skriva možnost svobodnejšega jutrišnjega dne. Kajti iz lenobe se rodi ustvarjanje in: »Ustvarjati pomeni upirati se, upirati se pomeni ustvarjati.«

Dr. Petja Grafenauer
Katalog, 2012

Računovodje naših življenj

Postindustrijska družba je na eni strani povzdignila v umetniško delo samo življenje kot tako, na drugi strani pa je zvedla posameznika na nekakšnega računovodjo, ki mora nenehno meriti svoje uspehe, zapisovati svoje delovanje in presojati, kako blizu je samo-postavljenim idealom. Knjige za samo-pomoč in internetne strani so polne različnih razpredelnic, kamor posamezniki vpisujejo svoje delovanje in merijo svoje uspehe. Če na primer želimo shujšati, bomo dobili veliko nasvetov, kako lahko najhitreje dosežemo svoj cilj, če bomo zapisovali vse, kar pojemo, merili kalorije živil ter hkrati beležili tudi vse dnevno premikanje, ki nam pomaga te kalorije porabljati. Tisti, ki si želijo res natančne podatke o porabi kalorij, si lahko pomagajo s posebnimi napravami, ki si jih pripnejo na telo in ki nenehno merijo, koliko energije porabljajo med tekom, sedenjem, hojo in celo spanjem. Merjenje, preverjanje, računanje, beleženje so dejavnosti, ki so zelo povezane z razvojem kapitalistične družbe. Slednja je vselej temeljila na ideji, da je mezda proletariata nekaj, kar je merljivo z urami vloženega dela. Proletariat je v preteklosti bil boj za zmanjšanje vloženih ur dela in povečevanje mezd. Z razvojem potrošniške družbe pa je pomemben merilec postalo tudi, s koliko urami vloženega dela si posameznik lahko kupi nek želeni potrošni izdelek. Standard določene družbe se tako pogosto meri s tem, koliko ur mora povprečen delavec delati, da si lahko na primer kupi televizor ali običajni avto. Paradoksno pa potrošniška družbe ne meri časa, ki ga posameznik porabi za samo potrošništvo. Ure in ure, ki jih ljudje poleg denarja porabljajo v nakupovalnih središčih, so razumljene kot zabava oz. svobodno izbrano preživljanje prostega časa in ne kot dodatno delo, ki ga je mezdni delavec primoran opravljati, da velja za učinkovitega potrošnika. Arjan Pregl se je v svojem umetniškem projektu lotil zagat merjenja in beleženja, na katerem temelji sodobna potrošniška družba, tako da je štiri mesece beležil vso svojo dnevno aktivnost ter nato oblikoval vizualen material – barvne slike, ki spominjajo na nekakšne krožne mavrice. Barve v teh okroglih slikah so razdeljene na različno velika polja in so videti kot kodifikacija posebnega zapisa. Beleženje, merjenje, vrednotenje, računanje običajno delujejo kot skrajno suhoparno početje. Pri Preglu pa to početje preko barv, ki jih uporablja v svojih slikah, naenkrat dobi drugo dimenzijo. Ob barvah pričnemo razmišljati, ali je njihov določen odtenek vezan na užitek, ki ga je avtor imel ob določeni dejavnosti in ali barvna paleta sledi ustaljenim predstavam o tem, kaj naj bi določena barva pomenila in kakšne občutke naj bi v opazovalcu pustila. Ko na primer opremljamo stanovanje, nam popularni mediji pogosto odsvetujejo uporabo rdeče barve v spalnici ali preveč temnih barv v dnevnem prostoru. Zelena, oranžna in topla rumena so barve, ki jih mnogokrat srečamo v prostorih, kjer se družina zadržuje čez dan. Modra in roza pa domujeta v otroških sobah in spalnicah. Ob Preglovih slikah ugibamo, katera njegova dejavnost v dnevu je označena z določeno barvo. Slike postanejo nekakšen rebus, ki ga gledalec rešuje tako, da poskuša najti podobnosti med dvema slikama ter uganiti, kaj menjava barv pomeni. Hkrati pa se gledalec sprašuje, ali intenzivnost barv pomeni intenzivnost umetnikove izkušnje, ki jo je ta najprej časovno zabeležil, potem pa jo poskušal upodobiti z vizualnimi sredstvi. Preglov projekt gledalca postavi v vlogo voajerja. Ob branju razpredelnice različnih Preglovih dnevnih dejavnosti, je gledalec povabljen, da postane opazovalec Preglovega življenja. Toda tu ne gre za podobno izkušnjo kot je opazovanje tujih življenj nekaterih ljudi, ki se snemajo in neposredno prenašajo po spletu. Pregl svoje življenje razgalja preko kodificiranega sistema časovnega merjenja in gledalcu predstavlja tako seznam svojih dnevnih opravil kot tudi njihovo časovno trajanje. Gledalec se ob branju Preglovih zapisov nehote prične z umetnikom primerjati in ga ocenjevati. Začne se spraševati, ali sam porabi dovolj časa za določeno dnevno dejavnost, ali morda obstajajo kakšni standardi, koliko časa naj bi se z nečem na dan ukvarjali, ali je bilo dovolj spanja, časa za družino, ljubezen in podobno. Zapisovanje tako nehote postane ocenjevanje. In prav tu je zagata sodobne družbe, ki posameznika nagovarja, da postane bolj učinkovit z nenehnim beleženjem svojih dejavnosti. Mnoge korporacije danes ljudem na vodilnih mestih priskrbijo svetovalce, ki jim pomagajo pri organizaciji njihovega delovnega časa. Običajno so prvi treningi s svetovalci videti podobno kot Preglov projekt, ko je posameznik povabljen, da vsakih petnajst minut zapisuje, kaj je naredil. Namen tega beleženja je, da posameznik spozna, ob katerih dejavnostih izgublja dragoceni čas in kako bi lahko bil kar najbolj učinkovit. Ko posameznik ugotovi, koliko časa po nepotrebnem izgublja, koliko nepomembnih opravkov se loteva med delovnim časom in kako slabo načrtuje svoje dejavnosti, naj bi si izdelal boljši načrt dela in predvsem spremenil stare navade neučinkovite izrabe časa. Takšno merjenje na videz deluje kot benevolentna pomoč, dejansko pa predstavlja učinkovito obliko nadzora nad posameznikom. Ta se prične soočati z občutki krivde in strahom pred neuspešnostjo ter posredno tudi strahom pred izgubo službe, če ne bo postal bolj učinkovit. Preglov umetniški projekt pokaže na zagate današnje vere v merljivost in racionalno organizacijo časa. To, da je časovne intervale svojih dnevnih dejavnosti spremenil v barvno razigrane kroge, na koncu lahko beremo kot skoraj otroški upor proti suhoparnemu računovodskemu idealu življenja, ki naj bi posamezniku prinesel uspeh in točno merljiv užitek. Pregl pokaže, da je užitek prav v igri barv, ki preide suhoparno merjeni čas. In vsak gledalec lahko najde svoj ne-merljivi užitek, ko poskuša ugotoviti, katero zgodbo vedno na novo prepletajoče se barve govorijo.

Dr. Renata Salecl
Katalog, 2012

299 kosmatih in bobu Bob

»Arjan Pregl v večplastnem vizualno-zvočnem projektu v dveh delih problematizira dialoško razmerje med podobo in besedo in že v naslovu manifestira razmik, konstitutivno zev, razpoko, ki nastane pri prevodu podobe v besedo, in tako projekt namesto pričakovanih 300 kosmatih poimenuje 299 kosmatih. S to potezo, z vzpostavitvijo imaginacije polja praznega prostora, kjer se logika in predvidljivo končata, je dokazal pronicljiv ustvarjalni naboj, ki ga lahko ilustriramo zŽižkovimi besedami: »…'trik' umetniškega uspeha je v umetnikovi zmožnosti, da ta manko sprevrne v prednost, tj. da spretno rokuje z osrednjo praznino in njenim odmevom v elementih, ki jo obkrožajo.« Razstavljenim 299 risbam s kemičnim svinčnikom na A4 formatu sta skupna motivno izhodišče iz umetnostne zgodovine in literature v najširšem pomenu besede in pa, seveda, »kocina«, kajti v sleherni risbi je zaznamovana kosmatost. Soočamo se s podobami predmetov, najrazličnejših živali, antropomorfnih in zoomorfnih stvorov prek književnikov, filozofov, umetnikov, glasbenikov, režiserjev, igralcev, bibličnih oseb iz stare in nove zaveze, pa naj gre za Mojzesa, Jezusa ali hudiča, Preglovih avtoportretov v vseh fazah njegove bradatosti, atraktivnih ženskih aktov v izzivalnih pozah s poraslim mednožjem, playboyevih zajčic, stark, starcev in hermafroditov do najrazličnejših lingvističnih diskurzov v preobleki simbolnih upodobitev ter aluzij, morda tudi na človekovo »kosmato vest«

Mateja Podlesnik
Katalog, 2010

Iz glavneka kataloga o delu Arjana Pregl - O SLIKARSTVU

Delo Arjana Pregla se giblje v prepletu treh ključnih vsebin: konstruktivne kritike teorije umetnosti, humorja in politične angažiranosti, vsa tri idejna izhodišča pa se dotikajo in udejanjajo predvsem v polju slikarstva.

Dr. Petja Grafenauer
Katalog, 2009

Ogrožene vrste in Zdrava prehrana

»Delovanje Arjana Pregla je osredinjeno predvsem na slikarstvo, na vprašanja in izzive medija, ki je v moderni dobi ciklično razglašen za »metvwga«, irelevantnega ali konzervativnega, skoraj istočasno pa je vedno znova »vsatl od mrtvih« in bil v posameznih momentih razglašen za »triumfalno« sredstvo ali odgovor na zagate in zastoje v napredku moderne ali sodobne umetnosti. Vendar pa njegovo slikarstvo ni slavospev mediju ali pa v lastne medijske specifike zazrto preigravanje formalnih značilnosti slike. Prav nasprotno, Arjan Pregl pojmuje sliko kot nekakšno odprto »olje«, nezamejeno prizorišče, na katerem se udejanjajo oziroma dobijo vidno obliko najrazličnejši motivi, prevzeti iz »zakladnice« že ustvarjenih podob.«

Dr. Tomislav Vignjević
Zloženka, 2009

Slovensko slikarstvo po letu 1945 iz Umetniške zbirke Nove Ljubljanske banke

Povezave z ameriškimi impulzi, sprejetimi iz tamkajšnjega modernega slikarstva, sta v svoje delo med prvimi vnesla barviti Lojze Logar in širokopotezni Tugo Šušnik,pozneje pa tudi arabeskno barviti in metuljasto igrivi Arjan Pregl.

Dr. Milček Komelj
Katalog, 2008

Slikarski projekt (Viktor Bernik, Janez Janša, Arjan Pregl, Sašo Vrabič)

Dela slikarjev Viktorja Bernika, Janeza Janše, Arjana Pregla in Saše Vrabiča so bila ob prelomu tisočletja opisana in umeščena v okvir postmedijskega slikarstva: »Stroji in mediji so docela spremenili naše dojemanje sveta. Mediji so predvsem telemediji. Stroji za gledanje, od televizije do teleskopa, poudarjajo predvsem občutek oddaljenosti. Slikovni stroji, od fotografskega aparata do računalnika, so ustvarili nove vrste slik. Tabelna, oljna slika ni več edini tip slike. Fotografija, film, video, računalnik so novi, tehnični nosilni mediji slike; slika je torej prešla od svojega historičnega nosilca do ekrana. Prišlo je do eksplozije vizualnega. Danes imajo slikovni umetniki na voljo na stotine oblik in na stotine tehnik. Ta eksplozija vizualnega, ta poplava podob, bi lahko pripeljala do razvrednotenja slike. Proces proizvodnje slik postaja pomembnejši od samega proizvoda, slike. Tehnične preobrazbe in širitve so spremenile tudi tradicionalno slikarstvo. To zdaj uporablja tudi stroje in tehnične medije, kot sta fotografija in televizija. To mediatizirano slikarstvo z novimi produkcijskimi in kompozicijskimi postopki poudarja strojno pogojene spremembe našega gledanja.« V novem desetletju je v delu Bernika, Janše, Pregla in Vrabiča prišlo do opaznih razlik. Uporaba že obstoječe podobe je iz ključnega pomenskega elementa postala le še ena izmed možnosti izrabe podobe in njene prisotnosti v sliki sodobnosti. Dela vseh štirih umetnikov so sicer še vedno vezana na slikarstvo, iz katerega izhajajo, toda sliko razumejo na nove načine. V okviru Slikarskega projekta javnosti predstavljajo nova dela, ki pa so temeljno povezana z njihovo siceršnjo samostojno umetniško prakso. Janša v svojih projektih vztrajno dekonstruira ideologije slikarstva in umetnosti. Podobno se vprašanja slike loteva Pregl, pa vendar je njegova dekonstrukcija bolj povezana z notranjimi ideologijami modernističnega slikarstva, medtem ko Janša raziskuje delovanje sistema umetnosti. Na drugačen način sliko v sodobnosti razume Bernik, ki razumevanje prostorov slike in družbenega bivanja ter načinov, kako se v njih udejanja podoba, razširja z uporabo novih medijev in vključenostjo gledalca. Vrabičev tokratni projekt je mehka dekonstrukcija razumevanja slike kot stvaritve genija in vodi v medigro slikarjev in užitek ustvarjanja, ki pa se v zadnjih korakih izniči in spremeni v dogodek, predvsem zaradi soudeležbe ostalih umetnikov. Kljub temu se Vrabičev projekt v svojem konceptu povezuje z njegovo siceršnjo prakso, ki nastanek umetnine pojmuje kot demokratičen proces in poudarja pomen kolektivnega, a intimnega užitka ustvarjanja.


Iz kataloga Slikarski projekt, Ganes Pratt, Ljubljana, 2007, 2007

Za razstavo SpLoščena Slovenija

Sicer pa je Pregl eden tistih mlajših avtorjev, ki ob vsej heterogenosti, ki jo prepoznavo v njegovih delih, vedo poudarja tudi likovno komponento, kar danes seveda ni več tako običajno.

Boris Gorupič
Časopis Ampak, 2007

Prelepe slike / Mirabili dipinti

Prelepe so tudi druge slike na razstavi. Tiste, za katere avtor nabira motive na internetnih erotičnih straneh. Zopet izbira klišejske podobe, namenjene ugodju in instant užitku. S tehniko bleščic na pleksi steklu jim odvzame vtis fotografije. Same bleščice poudarijo doživetje takšnega užitka, užitka ob zunanjem blišču, ki navadno prekriva notranjo bedo. Toda Pregl je izbral to tehniko namenoma, da zaslepi gledalčev prvi pogled, pogled fascinacije. Od fotografske podobe jo, poleg bleščic oddalji še redukcija barv, ki je privedena do najnižje nujne stopnje in še ohranja modelacijo teles. To spominja na tip fotografske podobe, ki je šla skozi proces računalniške obdelave, je bila fotošopirana, kot temu pravi avtor. V tem primeru gre za zelo razširjen prijem, s katerim lahko banalno fotografijo naredimo fascinantno, lepo, privlačno. Toda Pregl gre še dlje. On naredi sliko več kot lepo. Ko doseže vrhunec estetskega instant užitka ob prizoru v sliki, se zgodi preobrat. Tako kot so razpoznavne forme v ciklu Narava uporabljene kot abstraktni liki, tudi zdaj modeli prehajajo iz figurativnih podob k nevtralnim vzorcem. Prizor ostaja le toliko jasen, da preprečuje očesu ustavljanje na površini slike in njeno razbiranje kot enostavne abstrakcije. Slika namenoma povzroča ostritveni zdrs zdaj v eno, zdaj v drugo smer.

Vasja Nagy
Zloženka, 2007

Ob slikah Slovenska abstrakcija 2006

Arjan Pregl se je nedvomno lotil mnogokrat problematične vizualne komunikacije na podlagi izjemno perečih aktualnih tematik sodobne Slovenije na za sodobno umetnost na videz nenavadno neposreden način, kar se izkaže zgolj za plod širokih družbenih razsežnosti dane tematike. Ne glede na vse ponujene implikacije avtor k tematiki pristopa s pravo mero umetniške distance, ki se sicer aplicira na trenutno vladajočo garnituro, obenem pa tudi na njene potencialne naslednike.

Miha Colner
Iz spremnega besdila za Festival Break 2.4 – Potemkinova vas, 2006

BERNIK, KARIŽ, KRNC, PREGL, ŠTRUKELJ, VRABIČ IN SLIKARSTVO RAZŠIRJENEGA STATUSA VIZUALNEGA V Slovenskem prostoru deluje močna slikarska generacija, ki se je v zadnjih letih prebila v ospredje ne le pr

V Slovenskem prostoru deluje močna slikarska generacija, ki se je v zadnjih letih prebila v ospredje ne le pri nas, ampak tudi v tujini. Značilnost slikarstva te generacije je, da pri svojih delih uporablja že obstoječe podobe. Miha Štrukelj, Sašo Vrabič, Žiga Kariž, Viktor Bernik, Arjan Pregl in Gorazd Krnc so slikarji, ki jim slikanje ne pomeni več zgolj nanašanja barve na platno in druge podlage. Njihovo delo poteka v sodelovanju z mediji: fotografijo, filmskimi in televizijskimi slikami, tiskom in knjigami z ali brez pomoči računalniške obdelave podob. Te značilnosti v slikarstvu seveda niso prisotne zgolj v slovenskem prostoru, ampak v celotnem globaliziranem prostoru slikarstva. Še več … Dela Žige Kariža, Saše Vrabiča, Arjana Pregla, Mihe Štruklja, Gorazda Krnca in Viktorja Bernika bi morda lahko brali kot močno reakcijo na slovensko modernistično slikarstvo, a zdi se, da slikarjem modernizem predstavlja le enega od možnih historičnih slogov in s slovensko slikarsko tradicijo še zdaleč niso obremenjeni. Še več, večinoma jih slovensko modernistično slikarstvo ne zanima. Kariž pravi: »s slovenskim modernizmom se nisem kaj prida ukvarjal, ker nima elementa, ki bi me zanimal. Slovenski modernizem je interni, lokalni pojav. Gotovo so obstajali kvalitetni projekti, a ni pojav, ki bi me zanimal.” Modernizem je tem slikarjem je tuj ker je odmaknjen od družbe, ti slikarji pa, prav kakor New Yorški pop umetniki, slikajo svet v katerem živijo. Sašo Vrabič je na vprašanje o slovenskem modernizmu odgovoril takole: “Redki so bili, ki so svoje delo lahko vpeljali v širše družbeno razumevanje. […] Živeči modernizem, ki je trenutno dejaven v Sloveniji je dosegel status nedotakljivosti in elitnosti. Nedotakljivost sodobnih "modernistov" je strašljiva in omejena. […] Avantgarda se pa tako ali tako ne dogaja več nikjer.. mogoče v TV oglasih?!« Kljub temu, da nekateri izmed slikarjev upodabljajo motive iz slovenske slikarske tradicije, jim ta predstavlja le enega izmed možnih izbir podob iz sveta okoli njih. Slikarji ne ločujejo več med domačo in tujo umetnostjo, ampak motive in ideje prevzemajo iz globaliziranega sveta evropsko-ameriške kulturne paradigme. Slikarstvo teh umetnikov je neobremenjeno z vprašanji in kategorijami konkretnosti, abstrakcije, reprezentacije in realizma. Svet, ki ga slikajo se večinoma dotika urbanega, ki je prepojeno s prisotnostjo množičnih medijev. Nič čudnega ni, da je tudi slikarska percepcija zaznamovana s to poplavo podob. Generacija slikarjev, ki se je rodila v prvi polovici sedemdesetih let je v razrahljanem komunističnem sistemu, odraščala ob prvih ZX spectrumih, ameriških filmih in tuji glasbi. Političnega pritiska in pomanjkanja ni čutila, ali pa je ta pomenil le še odzven, ki je mlademu človeku v puberteti pomenil bolj zabavo kot resnejši pritisk. Z vstopom na kapitalistično tržišče, so našo državo preplavile podobe – nastop novih, komercialnih televizij, poplava oglaševanja, svetleče revije, itd. Poleg tega so v naša življenja vstopali vedno zmogljivejši računalniki, ki so slikarjem po eni strani služili za ustvarjanje in preoblikovanje določene podobe s programi tipa Adobe Photoshop, po drugi strani pa se je kot vir novih podob uveljavil internet. Žiga Kariž, Miha Štrukelj, Sašo Vrabič, Viktor Bernik, Arjan Pregelj in Gorazd Krnc so slikarji iste generacije. Pri svojem delu vsi uporabljajo že obstoječe podobe. Kljub temu, da jih družijo mnoga skupna zanimanja ter se med seboj poznajo in celo prijateljujejo, je treba opozoriti, da ne gre za skupino, še posebej pa ne za nek skupni program njihovega dela. Vsak od teh umetnikov ustvarja na sebi lasten način in plete svojo zgodbo, kljub lastnostim, ki jih družijo. V svoji knjigi Remediation avtorja Jay David Bolter in Richard Grusin govorita o dveh različnih načinih dojemanja podobe, ki je bila iz enega prenesena v drug medij. Vsaj od renesanse in iluzionizma naprej je prisotna želja za transparentno neposrednostjo, kar pomeni, da ob opazovanju slike ne bi zaznali medija, ki nam to sliko posreduje. Andre Bazin je še leta 1980 trdil, da sta film in fotografija zadostila naši potrebi za neposrednostjo, a nadaljnji razvoj medijev je pokazal na neveljavnost te trditve. Naše dojemanje neposrednosti podobe se v času spreminja, kar je na primeru fascinacije z gibanjem podobe v filmu dokazal Tom Gunning. Ob prvih prikazovanjih filma so ljudje verjeli, da jih bo vlak, ki se jim je bližal na posnetku resnično povozil, danes pa nas taka podoba ne fascinira več na enak način. A neposrednost vodi k hypermediacy, saj vsak medij, ki se pojavi, ponuja »resničnejšo« upodobitev, a se ga slej ko prej zavemo kot medija. Verjetno prav vedenje o tem, da popolna neposrednost podobe ni možna, slikarjev ne vodi več v poskuse slikanja popolne trompe l'oeil podobe, pravzaprav se jim to vprašanje ne zdi več pomembno. Zadovoljujejo se z realizmom, vendar pa se vsaj pri nekaterih slikarjih slovenske mlajše generacije npr. Žigi Karižu, Mihi Štruklju in Arjanu Preglu, kaže zanimanje za remediacijo oz. prenos podobe iz enega medija hkrati z lastnostmi tega medija v slikarsko delo. Sašo Vrabič in Viktor Bernik večkrat uporabljata model »repurposing« pri katerem gre za prenos teme ali motiva, brez namernega prenosa značilnosti medija, kljub temu, da se ta vsaj delno, npr. ploskost podobe, ki jo povzroči fotografija, še vedno ohranja. Če je pop-art New Yorške šole pomenil slikanje sveta oglaševanja in produktov na takšen način, da je bil objekt potisnjen v ospredje in je Leo Steinberg lahko rekel, da ga naslikano tako prevzame, da ga ne zanimajo več slikarske lastnosti umetniškega dela, pa tega za Štruklja, Kariža, Krnca, Vrabiča, Bernika in Pregla gotovo ne bi mogli trditi. Ob uporabi računalnikov in fotografije jim je blizu tudi ročno slikarsko delo, ki se ga nihče med njimi ne trudi zabrisati. Kljub temu, da so Kariževe slike, npr. cikel Sivo mesto, večkrat vpete v nek koncept, je prav slikarskemu načinu posvečena velika pozornost. Slike z debelimi nanosi barv so mnogokrat ustvarjene tako, da je na sliki opazen tudi medij, iz katerega je bila slika vzeta, največkrat televizija. Podoba na sliki ne izhaja več zgolj iz slikarskih konvencij, ampak s seboj prinaša svojo zgodovino in kaže na značilnosti tehničnega prenosnika podobe. Podobo nosilec medija transformira in ji doda svoje značilnosti. Arjan Pregl se v svojem delu ukvarja s spremembo v videzu, ki se zgodi ko računalniško generirano podobo s čopičem prenese na platno in s tem ostaja najbližji modernističnemu raziskovanju samega medija slike. Še najbližja pop-artu z gladkimi odslikanimi površinami in ostrimi robovi sta Bernik in Vrabič. Slike Saše Vrabiča kljub temu, da včasih vključujejo prvine in preprosto odslikavo, ki ju lahko povežemo z vplivom New Yorškega pop-arta, vključujejo tudi drugačne slikarske načine. V njih najdemo tudi abstraktne dele, pomešane s popularnimi motivi. Njegove slike so mnogokrat vezane na določen koncept, ki ga raziskuje. V zadnjih delih je to koncept privatnega, ki ga je predstavil na razstavi Privat(e) v Galeriji na Prušnikovi. »Ta premik sem naredil v času, ko se mi je zdelo, da delam preveč stvari hkrati in ne uspevam doživljati dela, ki ga imam rad v polnem zamahu, ampak zelo površinsko in hitro. Eskapizem oz. pobeg se v teoretskih krogih pojmuje in primerja s prihodom produktov informacijske dobe, sploh računalnikov, saj so prinesli mnogo pomagal, s katerimi si lahko pomagaš pobegniti od resničnosti. Pravzaprav je že knjiga dovolj, ampak tudi teme, ki so me zanimale recimo pred desetimi leti, so bile povezane predvsem s tehnologijo in vplivov tehnologije na človeka. Tudi tehnično me je zanimala multimedija, saj je ponujala zanimive interakcije z gledalcem, animacijo, zvok in sliko. Tehnologija je ustvarjena za to, da bi človeku pomagala, sedaj pa sem pred tem, da imam ogromno dela ravno zaradi nje. Odmik v privatnost je bil nameren, saj sem s tem hotel povedati, da se avantgardne ideje dogajajo doma za štirimi stenami in ne v galerijah, da je pravzaprav pobeg v privatno alternativa sodobnega pogleda, čeprav se zdi dokaj konzervativna. Skratka; delati črno-bele slike, igrati na akustične inštrumente in uporabljati svoj glas je nekakšna alternativa, nekakšen eskapizem in aktivni komentar na dokaj pasivno ZX generacijo, ki svojo energijo vlaga v presnemavanje cd-jev, gledanje tv-ja in igranje video igric.« Kljub temu, da Viktor Bernik mnogokrat uporablja tehniko ostrega robu in nanosi barv gladko prekrivajo površino platna, se njegove slike, razlikujejo od značilne motivike pop-arta. Njegove slike so še najbližje ameriškemu umetniku Brianu Alfredu. Slikarstvo teh umetnikov je povezano z zdaj, saj upodabljajo svet v katerem živijo. »Motivika na podobah je svet okoli mene. Tako narava že dolgo časa niso več le drevesa, trava in dve nagi ženski, ampak so tu še jumbo plakati, internet, televizija, »h’woodski« spektakli v kinu, moja draga, sanje, časopisni izrezki, galerijski obiski... in ker nobena od teh stvari ni izolirana, tudi v slikah ne omejim podobe, ampak ji poskušam dati okolico, tako se včasih zgodi zgodba, včasih ne.« Naloga umetnosti seveda ni, da dokumentira svet okoli sebe. »Slike niso svetovni jezik, ampak raje jezik sveta. Kot skromni neodvisni lingvistični elementi so podobne pesmim, a povezane z mnogimi socialnimi in umetniškimi konteksti. Funkcija slike ni niti da potrdi, niti da zanika, ampak kot mreža predstavi neskončno relativnost.« Ko slikarji fotografije poustvarjajo s tradicionalnimi sredstvi, podobam odvzamejo karakter indeksa. Kljub temu, da lahko motiv slike prepoznamo, ta ne upodablja več realnega sveta, saj je po našem prepričanju slika nastala zaradi imaginacije slikarja. S tem prepričanjem se v svojem delu poigrava Žiga Kariž in tako sili gledalca, da prepozna »nepravo religioznost« slike, kakršno je opisoval Berger. Ko preslika naključni trenutek ameriškega filma in ga gledalcu ponudi kot izvirno delo »genija umetnika«, gledalca preslepi. Ko ta ob določenem trenutku prepozna motiv slike in ugotovi, da le-ta izvira že iz prej obstoječega dela, slika v njem sproži vprašanja o originalu in posnetku, o pomenu in umetniškosti dela. V Kariževem delu se izolirani filmski prizor znajde v kontekstu elitnega dekorja in s tem narekuje novo branje. Slika je umeščena prav v tiste družbene prostore, ki imajo moč, ki so torej objekti z družbenim pomenom in so od nekdaj v tesni zvezi z nastajanjem umetnin. Slike Kariž, Vrabič, Štrukelj in Bernik, nekoliko manj pa Pregl in Krnc, snujejo kot všečne proizvode. Kot takšne so slike, podobne kateremukoli reproduktivnemu proizvodu, ki pa mu prisotnost v galeriji dodeli status umetniškosti v smislu institucionalne teorija, kakor jo pojmuje Dickie. Gre za historično-socialno vsiljeno razmerje sprejemnika do umetniškega dela. Takšna avratičnost »ne zaznamuje tega, kaj delo pomeni, temveč način, na katerega zmore pomeniti nekaj za sodobno publiko.« Poudarek na »posebni kreativnosti« umetniške produkcije kot iracionalnem procesu, ki je bistveno drugačen od vseh drugih vrst »izdelovanja« je tisti, ki se nanaša na pojmovanje umetnosti in ga Kariž zavestno izrablja, Vrabič pa spodbija s svojim hitrim načinom slikanja in popolno nezavezanostjo nastalim produktom. Berniku je pomembno dejstvo, »da je slika original, da je pred mano to kar je. Reproduktivnost je delno res odvzela sliki auro, hkrati pa vseprisotnost reproduciranih in ponavljajočih se podob na nek način povečuje občutek o tukaj in zdaj klasične slike.« Slike se na prvi pogled zdijo všečne, ker je na prvi pogled všečen svet okrog umetnikov; »tako pride do tega, da smo začeli s tem ZX-genom, s katerim smo vsi cepljeni. V veliko slikah se pojavlja ta zgodnja računalniška podoba, ta ZX estetika – čiste barve, slaba resolucija…« o svojem umetniškem delu pravi Krnc. Ti slikarji poznajo zgodovinsko razliko med popularno kulturo in visoko umetnostjo, a si pri iskanju motivov z njo ne belijo glave. Motivi pač prihajajo iz sveta, ki jih obkroža, ta pa je večinoma vezan na popularno kulturo. »Te predloge uporabljam zato ker jih rabim in zato so mi všeč, kot je rekel Warhol. Ne gre za subjektivno upodabljanje meni ljubih podob.« Umetnost za njih ni več »elitistična, nedotakljiva in nosi kvaliteto, ki jo določa neka teoretska vodilna elita. Ključna razlika je,« pravi Kariž, »da pop kulturo definira masovna produkcija, uničenje originala, ta pa definira visoko umetnost. […] Po mojem razliko pogojuje vprašanje dobičkonosnosti, toliko sta si podobni ali različni kolikor donosni sta...ni več želje, da bi katerokoli izničili, pojavil se je hibrid, ki velja za umetnost in pop kulturo. Cilj tega hibrida je donosnost. To velja tako za modo, glasbo, film, kakor tudi za likovno umetnost.« Pop kultura in visoka umetnost sta danes tako prepleteni, da Arjan Pregl meni, da bi se »danes veliko gledalcev, če bi se odločalo med ogledom elitistične abstrakcije in recimo interaktivne, 'demokratične', na široko množico naslovljene umetnine, odločilo za prvo. A to je že spet drug problem, problem predstavljanja v muzejih in mogoče bolj problem naših muzejev, financ, izobrazbe na tem področju, šolanja.« Kljub vsemu povedanemu gre pri slikah, ki jih ustvarjajo opisani umetniki še vedno za užitek, veselje, željo in zadovoljstvo, ki niso več tabuizirani pri nastajanju in sprejemanju umetnin. Ne gre za regresivni čutni užitek v barvi in rokodelstvu, kakor so ga poudarjali neoekspresionisti in transavantgarda, ampak za vizualni užitek, čutno in intelektualno veselje. Nihče tega ni povedal bolje od Martina Kippenbergerja: »Zabava v umetnosti je kot barva v slikarstvu.« Slikar, ki se igra igro umetnosti postane pictor ludens. Še nikoli ni bila nobena doba tako informirana o sebi sami. Še nikoli ni nobena doba o sebi vedela tako malo…'Ideja podobe' odžene idejo; vrtinec fotografij pokaže brezbrižnost do tega, kaj podobe zares pomenijo« Televizija nam ponuja mnoštvo informacij a hkrati deluje kot zaslon pred realnostjo, ki nam preprečuje, da bi prišli do znanja. Deluje kot sredstvo proti šoku videnja in vedenja o realnosti. Zaslon je ščit pred doživetjem. Postmoderni red – primat materialnega sveta vzpodbuditi s podobami – je svet simulacije in simulakra. Pojavi se dvom, ne o resnici objekta, ampak o resničnosti reprezentacije – sveta ni možno zares dojeti, totalna slika ne obstaja. V času digitalnih medijev je slikarstvo povezano s kodiranjem, piše Knut Ebeling. Ne zanima ga deformacija prvotno čistega, naravnega materiala. Slikarstvo se danes ukvarja s sistemi simbolov, ki so od nekdaj kodirani in zato iznakaženi. Slikarstvo se zateka h kodam in jih dodatno kodira, slikarstvo se dogaja na meji različnih kod, prostorov v katerih pomen postane dvomljiv. Slikarstvo danes se ukvarja z razlikami in popačenji med kodami, ki se zgodijo, ko podoba preide iz enega v drugi sistem simbolov. Na podobe vpliva njihovo potovanje, formatiranje in reformatiranje, kodiranje in ponovno kodi

Dr. Petja Grafenauer
Radio Študent - Oči, da ne vidijo, 2004

Ob razstavi Slike in grafike (Galerija Hest)

Iz računalniško izgrajevane skice se novo slikovno polje predstavlja skoraj brez obremenjujočega znakovnega mimezisa tako na platnu kot na papirju (ko gre za barvne sitotiske); manualni prijemi imajo prednost v teh novih Preglovih zapisih v toliki meri, da je njihova predstavitvena struktura povsem čitljiva ob sicer navideznem abstraktnem plastenju iz pattern-a raznovrstne modernistične prakse ali iz elektronske bleščave odslikave umišljenih predstav.

Aleksander Bassin
Zloženka, 2002

Slike in grafike, Mestna galerija Nova Gorica

Arjan Pregl v svojem slikarskem delu raziskuje kakšen je vpliv novih vizualnih praks, ki jih podpira razvoj sodobnih tehnologij, na status slikarske podobe. Zanimajo ga načini pojavljanja slike, njene prisotnosti in zgostitve v medijski sferi. Pregl vztraja pri determiniranosti področja svojega raziskovanja v dveh klasičnih medijih: slikarstvu in grafiki. Občasno se ukvarja tudi z videom, sodeloval je pri skupinskih konceptualnih projektih, performansih, vendar nam intenzivno delo na področju slikarstva in grafike v zadnjem času daje slutiti, da je pravi fetiš vseh njegovih umetniških ambicij prav dvodimenzionalna, snovna podoba. … Preglov cikel Nevidnih podob je zato namenjen vnovičnemu prebujanju naše zamrzle zavesti o pogledu. Grafike, kjer so na papirju s transparentno in belo barvo odtisnjeni najraznovrstnejši motivi, od prizora iz kungfujevskega filma, pornografskega posnetka, mikroskopske povečave krvi, staromodne znanstvene ilustracije začetkov sveta do slike Sigmarja Polkeja in še kakšnega, naštetim kontrastnega motiva, so rahle in kot privid delujoče v svojem vizualnem učinkovanju. Zaradi svoje nevidnosti in ne navsezadnje motivne brezpomembnosti so idealna platforma, na kateri se zaustavlja in sproža z vizualnimi impulzi zasičena gledalčeva imaginacija. Iz Barvnih grafik lahko še lažje razberemo postopek Preglovega dela. V njih so sestavljene podobe iz interneta, detajli slik, grafikoni spontanih gibov z računalniško miško, podobe, ustvarjene z grafičnimi računalniškimi programi, pri čemer je končni izgled grafičnega lista, odtisnjenega v tehniki barvnega sitotiska še vedno rezultat standardnega postopka pri nastajanju umetniškega tiska. Avtorjeve korekture v procesu nastajanja odtisa, pa tudi napake, ki se prikradejo pri ročnem postopku, ostajajo prisotne v končnem izdelku z enako tehtnostjo kot nabor podob iz raznih tehnoloških praks. … Gledalčevo delo zato ni v tem, da dislocira in razbira posamične plasti v sliki, pač pa da iz njihove razbitosti zaznava slikarjevo prikazovanje odsotnosti celostnosti pogleda na svet.

Dr. Nadja Zgonik
Katalog, 2002

Grafike, Galerija Meduza

Grafike nas presenetijo nas z drzno barvno radoživostjo, avtorjevo študijsko raziskovalno vnemo in z izrazno originalnostjo v intimiteti doživljanja sprejemanja sodobnega komunikacijsko tehnološkega vsakdana ter pomenijo vzpodbudno osvežitev na področju sedanje grafične produkcije v Sloveniji.

Nives Marvin
Zloženka, 2002

Za razstavo Preboj v sončna sončna jutra

Slike Arjana Pregla iz cikla 'Preboj v sončna sončna jutra' so rezultat premišljene skladnje zelo različnih likovnih prijemov, ki jih slikar združuje v konsistentno abstraktno tkivo.

Dr. Milček Komelj
Zloženka, 2001

7. Publikacije in katalogi
Publikacije in katalogi
2018MONUMNET
Katalog ob razstavi v Koroški galeriji likovnih umetnosti, besedili dr. Andrja Hribernik in dr. Gal Kirn., Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
Katalog
2017Od grafik z napakami do grafik s podobami
Razstavna zloženka ob razstavi grafik Arjana Pregla, Besedilo dr. Petja Grafenauer, Galerija KRKA, Ljubljana, Galerija KRKA, Ljubljana
Zloženka
2016Better Doggy Style Than No Style (slikarstvo po koncu stilov)
Mestna Galerija, besedilo dr. Tomislav Vignjević. Mateja Podlesnik, Ljubljana
Katalog
2016Krize in novi začetki – Umetnost v Sloveniji 2005 -2015
Različni avtorji, Krize in novi začetki – Umetnost v Sloveniji 2005 -2015, Moderna galerija, 2015,
Katalog
2015»Imena sodobnega slovenskega slikarstva«
Besedilo ob avtorskem projektu »Imena sodobnega slovenskega slikarstva« Dr. Petja Grafenauer,
Zloženka, samozaložba
2014»Petminutna revolucija«
Igor Španjol »Petminutna revolucija«, spremno besedilo ob razstavi v MSUM,
2014»O dveh ilustratorskih delih slikarja Arjana Pregla«
Črtomir Frelih, »O dveh ilustratorskih delih slikarja Arjana Pregla«, Mestna Knjižnica Kranj,
Katalog
2013Kdo se boji finančnih trgov
Matjaž Brulc »Kdo se boji finančnih trgov«, besedilo ob razstavi, Galerija Simulaker,
2013Outer Views - Conversations with artists
Outer Views - Conversations with artists, MoTa Museum (str. 72-81),
Knjiga
2012»Odtisi in vtisi«
Božidar Zrinski, »Odtisi in vtisi«, MGLC, katalog,
Katalog
2012120 dni Arjana Pregla
Dr. Renata Salecl Dr. Petja Grafenauer »120 dni Arjana Pregla«, katalog ob razstavi v Mestni galeriji Nova Gorica,
Katalog
2011EU Parliament Art Collection
Antonio Nardone, »EU Parliament Art Collection«,
Katalog
2010299 kosmatih in bobu Bob
Mateja Podlesnik »299 kosmatih in bobu Bob«, Mestna galerija Ljubljana,
Katalog
2010Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje
Božidar Zrinski Dr. Petja Grafenauer »Hočemo biti svobodni, kot so bili očetje«, MGLC, Ljubljana,
Katalog
2010To ni politična razstava
Dr. Petja Grafenauer »To ni politična razstava«, Galerija Alkatraz,
Zloženka
2009Figura v postmedijskem času«
Samo Rančigaj Dr. Petja Grafenauer »Figura v postmedijskem času«, Velenje,
Katalog
2009Umetniški fetiš
Dr. Nadja Zgonik »Umetniški fetiš«,
Katalog
2009Interpretacije vizualnosti – Študije o sodobni slovenski likovni umetnosti
Dr. Tomislav Vignjević »Interpretacije vizualnosti – Študije o sodobni slovenski likovni umetnosti«, str. 33, (repr. na naslovnici in str. 144),
Knjiga
2009Arjan Pregl – O slikarstvu
Dr. Petja Grafenauer »Arjan Pregl – O slikarstvu«,
Pregledni katalog
2008Skrb zase in za svet: Ogrožene vrste in zdrava prehrana
Dr. Tomislav Vignjević “Skrb zase in za svet: Ogrožene vrste in zdrava prehrana”, Galerija Instituta “Jožef Stefan”, Ljubljana, junij 2008 (4 repr.),
Zloženka
2007Slikarski projekt / Painting Project – Viktor Bernik, Janez Janša, Arjan Pregl, Sašo Vrabič
Dr. Petja Grafenauer Krnc “Slikarski projekt / Painting Project – Viktor Bernik, Janez Janša, Arjan Pregl, Sašo Vrabič”, Galerija Ganes Pratt, Ljubljana, 2007, str. 5–31,
Katalog
2007Prelepe slike
Vasja Nagy “Arjan Pregl”, Obalne galerije Piran, Koper, januar 2007, str. 2–3,
Katalog
2006Arjan Pregl. Ilustracije
Maruša Avguštin “Arjan Pregl. Ilustracije”, Galerija Šivčeva hiša, Muzeji radovljiške občine, Radovljica, september 2006 (foto in 35 repr.),
Katalog
2006Likovno delo kot koncept
Dr. Boris Gorupič “Likovno delo kot koncept”, Zloženka, Galerija Kresija, Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, september 2006 (repr: “Več luči / More Lights”, olje na platnu, 2006),
Zloženka
2005Slika!?
Petja Grafenauer Krnc, “Slika!?”, Katalog, Slovenska umetnost 1995–2005: Teritoriji, identitete, mreže, Moderna galerija, Ljubljana, avgust 2005, str. 52–53 in str. 174 (3 repr.),
Katalog
2005Računalniški paysage
Andrej Medved, “Računalniški paysage”, Galerija Rika Debenjaka, Prosvetno društvo Soča, Kanal ob Soči, oktober 2005 (foto),
Zloženka
2004Slikarske teme: akti, pokrajine svetloba
Dr. Petja Grafenauer “Slikarske teme: akti, pokrajine svetloba”, Loški muzej, Škofja Loka, oktober 2004 (3 repr.),
Zloženka
2003Arjan Pregl – Slike in grafike
Aleksander Bassin, “Arjan Pregl – Slike in grafike”, Zloženka, Galerija Hest, Ljubljana, 21. 11. 2003 (repr.:“Središče veselja”, olje na platnu, 100 cm x 125 cm, 2003),
Zloženka
2002Robovi slike v sliki
Dr. Nadja Zgonik, “Robovi slike v sliki”, Katalog, Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica, december 2002, str. 2 in 4 (9 repr.),
Katalog
2001Revizije. Slika 70 + 90
Tadej Pogačar Tanja Mastnak “Revizije. Slika 70 + 90”, Katalog, Galerija P74, Ljubljana, april 2001, str. 1–3 (repr. str.16: “Gin tonic”, akril na platno, 1999),
Katalog
2001Abstraktne pokrajine
Dr. Milček Komelj “Abstraktne pokrajine”, Zloženka Trnovo, Župnijski urad Ljubljana Trnovo, Ljubljana, november 2001, letnik XXII, št. 3, str. 2 (na naslovnici 3 repr.: “Preboj v sončna sončna jutra I, II, III, 240 cm × 140 cm, 2000),
Zloženka
1998Je to le igra?
Nelida Nemec “Je to le igra?”, Katalog, Galerija Electa, Ljubljana, 2. julij 1998 (repr.:“Adventures of the fire brigade”, 1997, olje na platnu, 237,5 cm × 189 cm),
Zloženka
8. Muzeji, galerije, zbiratelji, meceni
Muzeji, galerije, zbiratelji, meceni
2018Stalna zbirka, Moderna galerija Ljubljana
Umetniška dela iz cikla Petminutna revolucija: večje slikarsko delo Petminutna revolucija (Trg republike), tri manjše slike Male revolucije in skupina manjših kipcev Niz revolucij., Ljubljana
2017Stalna zbirka Galerije Velenje
Fail 8, 2016, 85 cm x 85 cm, olje na platnu, Velenje, SLovenija
2014 - 2015Likovna zbirka Riko
Petminutna revolucija III. (Kidrič), 2015, 250 x 200 cm, olje in svinčnik na platnu Niz revolucij, 2014, cca. 15 x 10 x 200 cm, fimo masa, lesena deska, konzoli, Ribnica
2010Zbirka Evropskega parlamenta
Preglova dela v zbirki: (Bazooka), 2006, 140 x 110 cm, olje na platnu, Bruselj, Belgija
2006 - 2007Ministrstvo za javno upravo RS
Trave, 2006, 100 x 125 cm, olje na platnu Poletna panorama, 2007, 80 x 200 cm, olje na platnu List, 2007, 110 x 130 cm, olje na platnu, Ljubljana, Slovenija
2006ŠIVČEVA HIŠA - Zbirka knjižnih ilustracij
2 ilustraciji – »Rdeča hiša«, 20 x 29 cm, kolaž, Radovljica, Slovenija
2005 - 2006Privatna zbirka
Narava, 2005, 120 x 150 cm, olje na platnu Višje!, 2006, 200 x 80 cm, olje na platnu !ejšiV, 2006, 200 x 80 cm, olje na platnu OLJE NA BIBLIJO IN NAŠEGA TITA, 2005–2006, cca. 17,5 cm × 24 cm, olje na platnicah, Ljubljana, Slovenija
2005FACTOR BANKA
Velika narava, 2005, 160 x 200 cm, olje na platnu Več slik iz serije Olje na Biblijo in našega Tita., Ljubljana, Slovenija
2004 - 2006Stalno predstavništvo pri EU Bruselj - SPBR
Letni časi 2, 2004, 150 x 120 cm, olje na platnu Lisice še ni, 2005, 140 x 110 cm, olje na platnu Olje na Biblijo in Našega Tita, 2005–2006, cca. 17,5 cm × 24 cm, olje na platnicah Olje na Biblijo in Našega Tita, 2005–2006, cca. 17,5 cm × 24 cm, olje na platnicah Olje na Biblijo in Našega Tita, 2005–2006, cca. 17,5 cm × 24 cm, olje na platnicah Olje na Biblijo in Našega Tita, 2005–2006, cca. 17,5 cm × 24 cm, olje na platnicah Olje na Biblijo in Našega Tita, 2005–2006, cca. 17,5 cm × 24 cm, olje na platnicah Olje na Biblijo in Našega Tita, 2005–2006, cca. 17,5 cm × 24 cm, olje na platnicah Olje na Biblijo in Našega Tita, 2005–2006, cca. 17,5 cm × 24 cm, olje na platnicah Modri list (poletje), 2006, 110 x 140 cm, olje na platnu, Bruselj, Belgija
2003 - 2008Privatna zbirka
Listi in metulji, 2003-2008, 85 x 67 cm, olje na platnu Za soncem, 2004, 150 x 120 cm, olje na platnu NARAVA (grafična mapa – 3 grafike), 2004/2005, 55 x 44 cm (vsaka), barvni sitotisk, Ljubljana, Slovenija
2003 - 2005Privatna zbirka
Se spominjaš?, 2002/3, 110 x 140 cm, olje na platnu Modra pokrajina (mala), 2003, 100 x 80cm, olje na platnu NARAVA (grafična mapa – 7 grafik), 2004/2005, 55 x 44 cm (vsaka), barvni sitotisk, Skaručna, Slovenija
2003Zbirka NLB (Nova Ljubljanska Banka)
665, 2002, 110 x 140 cm, olje na platnu, Ljubljana, Slovenija
2003Šmarješke toplice
Pametna pokrajina, 2002, 180 x 140 cm, olje na platnu Modra pokrajina, 2002, 200 x 160? cm, olje na platnu ... Več grafik iz serije Grafike z napakami., Šmarješke toplice, Slovenija
2003MGLC – Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, Slovenija
Preglova dela v zbirki MGLC: Grafična mapa Nevidne podobe: 1. Jura (znanstvena ilustracija), 2002/2003, 56 x 74 cm, sitotisk 2. Narava (fotografija), 2002/2003, 56 x 74 cm, sitotisk 3. Kri (mikroskopski pogled), 2002/2003, 56 x 74 cm, sitotisk 4. Černobilski dojenček (dokumentarna fotografija), 2002/2003, 56 x 74 cm, sitotisk prodaj 5. Kung fu (ustavljen prizor iz filma), 2002/2003, 56 x 74 cm, sitotisk 6. Rože (reklama za Ljubljansko banko), 2002/2003, 56 x 74 cm, sitotisk 7. Chloe Jones (porno zvezdaa), 2002/2003, 56 x 74 cm, sitotisk 8. Hubble (podoba, ki jo je posnel satelit), 2002/2003, 56 x 74 cm, sitotisk 9. Družina Patterson (družinska fotografija), 2002/2003, 56 x 74 cm, sitotisk 10. Tri laži slikarstva (slika), 2002/2003, 56 x 74 cm, sitotisk, Ljubljana, SLovenija
2003Mestna galerija Nova Gorica
Preglova dela v zbirki: Kje so?, 2002, 120 x 150 cm , olje na platnu, Nova Gorica, Slovenija
2002 - 2005Privatna zbirka
List, 2005, 67 x 85 cm, olje na platnu Modra narava, 2005, 67 x 85 cm, olje na platnu Narava cyan, 2005, 70 x 55 cm, olje na platnu Rdeča in pol, 2006, 55 x 70 cm, olje na platnu Konstrukt, 2002, 90 x 70 cm, originalni sitotisk Bukolična, 2002, 90 x 70 cm originalni sitotisk, Ljubljana, Slovenija
9. Sodelovanje z ostalimi avtorji
Sodelovanje z ostalimi avtorji

Viktor Bernik, Žiga Kariž, Sašo Vrabic, Miha Štrukelj ...

Mnenja zbirateljev o avtorju

Prijavite se kot član kluba zbirateljev in si oglejte mnenja ostalih članov o avtorju ali oddajte svoje mnenje.
Imate vprašanje, dvome ali ste negotovi glede avtorja

Pogovorite se z našimi strokovnimi sodelavci in vprašajte za mnenje in nasvet

Imate več vprašanj? Kontaktirajte nas ali si oglejte odgovore na strani za pomoč uporabnikov ali preko chata!
Pregl Arjan
Spremljajte avtorja Pregl Arjan

Spremljajte avtorja in bodite obveščeni o novih umetniških delih in razstavah in si zagotovite takojšnji dostop do informacij.

Spremljajte avtorja

Arjan Pregl v stalni zbirki Moderne Galerije

Petminutna revolucija 250 cm x 200 cm
Pregl Arjan

Jeseni 2018 so bila umetniška dela Arjana Pregla vključena tudi v stalno zbirko Moderne galerije v Ljubljani. Gre za dela iz cikla 'Petminutna revolucija' – večje slikarsko delo 'Petminutna revolucija (Trg republike)', tri manjše slike 'Male revolucije' ter skupina manjših kipcev 'Niz revolucij'. Uvrstitev omejenih umetniških del v to ključno zbirko slovenske likovne umetnosti od 20. stoletja dalje je izrednega pomena in s tem je Preglovo delo dobilo še dodatno, resnično zasluženo potrditev in priznanje.