Tehnični opis: Olje na platno, signirana desno spodaj: Tone Kralj
Tematski opis: Religiozna tematika je Toneta Kralja, ki je pomembno zaznamoval slovensko umetnost dvajsetega stoletja, spremljala vse življenje. S prekinitvami v razponu štiridesetih let se je vračal na Primorsko, kjer je med drugo svetovno vojno svoj boj namesto z orožjem bojeval s čopičem in ustvaril izjemen opus, saj je s freskami, slikami ali opremo obogatil mnogo cerkva. Odmaknjen v spomine na dolenjsko otroštvo in vpet v socialno tematiko kmečkega življenja je združil oboje. Občutje prazne vasi je prenesel v kompozicijo ženske figure, ki nima svetniškega sija kot na cerkvenih slikah. Kljub temu je ekspresivna, nadnaravna.
Tehnični opis: Bron. Zdenko Kalin se je upodabljanju otrok posvečal že pred drugo svetovno vojno; njegova najbolj znana upodobitev subtilne otroške figure je kip Pastirček iz leta 1941, ki ga ima RTV Slovenija za svoj emblem. Otroške igre so Kalinov najbolj emblematičen kiparski cikel. Kipar ga je začel ustvarjati v petdesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je v slovenski umetnosti končal poskus socialističnega realizma in je postalo zelo pomembno intimistično občutje, ki se je skladalo s Kalinovim dojemanjem sveta. V Otroških igrah je kipar raziskoval odnos med nežno oblikovanimi figurami in prostorom, ki ga te figure odkrivajo. Na kipu Otroške igre VI, ki je nastal okrog leta 1960, je otrok upodobljen skupaj s starši, ki so stilizirani tako, da je v njih velika podobnost s figurami otrok. Obstaja variacija istega motiva, ki je naslovljena Otroške igre VI/1. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Olje na platno, signirano desno spodaj.
Tone Kralj je bil kot ključna osebnost slovenskega ekspresionizma eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, izjemen tudi v evropskem umetnostnem prostoru. Zanj je značilna etična drža z močno izraženim socialnim čutom. Religiozna tematika ga je spremljala celo življenje. Slika Brez naslova, na kateri je upodobljena Marija z otrokom, predstavlja enega njegovih najpogostejših motivov, saj je skozenj izražal tako svetost kot socialno noto materinstva in kmečkega življenja. Na tej podobi je združil religiozno ikonografijo s svojim značilnim ekspresionističnim slogom in prvinami nove stvarnosti. Pri njegovih monumentalnih cerkvenih freskah je svetniški sij pogost; na manjših podobah pa je motiv avreole kot simbolne, nadnaravne svetlobe, iz katere izstopa milina Marijinega obraza, redkejši.
Tehnični opis: Olje na platno, signirana in datirana desno spodaj: Šantel 37
Tematski opis: Vsak umetnik je neponovljiv, nekateri darovi pa se prenašajo iz roda v rod: slikarska družina Šantel je dala štiri umetnike, od katerih je najbolj znan prav Saša Šantel. Bil je pobudnik kluba Vesna, njen prvi predsednik in pionir grafičnega oblikovanja ter moderne slovenske grafike. Večinoma se je − pod vplivom dunajske secesije − ukvarjal z glasbo, risanjem, ilustriranjem, s knjižno opremo, karikaturo in slikanjem z oljnimi barvami. Njegovo ustvarjanje je realistično s pridihom secesijske ornamentike, v njegovih prizorih pa poleg portretov prevladujejo ulične vedute, kmečki ali meščanski motivi in idilične krajine.