Vavpotič Ivan

Opis

Ivan Vavpotič (1877-1943), slikar, ilustrator in scenograf, je med leti 1898 in 1900 študiral na umetnostni akademiji v Pragi (pri prof. V. Brožiku, Pirnerju in V. Hynaisu). Med leti 1900-1901 se je izpopolnjeval v Parizu v ateljeju B. Constanta, pozneje pa v ateljeju Alfonza Muche. Med leti 1901 in 1902 je svoje znanje slikarstva dopolnjeval v privatnem ateljeju na Dunaju, nato pa med leti 1902 in 1905 spet na umetnosti akademiji v Pragi pri prof. Hynaisu. Leta 1903 se je na Dunaju srečal z umetniki, ki so ustanovili klub Vesna, vendar pa se je od njih ločeval po motiviki. Leta 1905 je postal učitelj prostoročnega risanja in umetnostne zgodovine na Strakovi akademiji v Pragi. Leta 1906 se je vrnil v domovino in postal učitelj risanja na državni realki v Idriji. Tu je ostal vse do leta 1910, ko se je odpravil v Ljubljano. Vse do prve svetovne vojne je bil svobodni slikar. Med leti 1915 in 1918 je bil vojni slikar na Primorskem. V tem času je slikarsko dokumetniral vojna prizorišča, upodabljal vojaško motiviko in portretiral oficirje. Leta 1927 se je zaposlil kot prvi poklicni scenograf Slovenskega narodnega gledališča in opere v Ljubljani. V tem času so nastali številni scenski osnutki, med njimi tudi znameniti osnutki za Grumov "Dogodek v mestu Gogi" in Kogojeve "Črne maske". Leta 1928 ga je prosvetni minister imenoval za profesorja. Po letu 1929 se je spet posvetil le slikarskemu poklicu. Vavpotičevo slikarsko delo uvrščamo v meščanski realizem, saj nam njegovo slikarstvo kaže podobo tedanjega slovenskega meščanstva in njegovih idealov. Rad je namreč slikal realnost, kot jo je mogoče dojeti s prostim očesom. Realizem se v njegovih delih večkrat premeša z elementi secesije, simbolizma in impresionizma. V nekaterih svojih zadnjih delih pa se je približal celo barvnemu realizmu. Sam je zapisal (I. Vavpotič, Življenje Ivana Vavpotiča, Umetnost, VII, 1942-1943 XX-XXI), da je območje njegovega dela portretno slikarstvo, čeprav danes vemo, da je njegov opus izrazito širši. Slikal je krajine, tihožitja, figuralne kompozicije. Veliko se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo, v obodbju, ko je bil poklicni scenograf državnega gledališča in opere, tudi s scenografijo, ustvaril pa je tudi prve jugoslovanske znamke ("Verigarji").