Jakac Božidar

Opis

Božidar Jakac (1899-1989), slikar in grafik, je med leti 1919 in 1923 študiral na akademiji v Pragi. Študijsko se je izpopolnjeval v Berlinu in Parizu. Potoval pa je tudi po Severni Afriki in ZDA. Pred drugo vojno je bil profesor risanja na gimnazijah, po vojni (med leti 1945 in 1961) pa je bil profesor za grafiko na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani (kar trikrat je bil tudi njen rektor). Leta 1949 je postal redni član SAZU, bil pa je tudi član več jugoslovanskih in tujih akademij. Leta 1964 je postal častni član slikarske akademije v Firencah. Jakčeva zgodnja dela so realistična. Po prvi svetovni vojni so nastali pasteli z upodobitvami dolenjske krajine. Pokrajine preveva lirični impresionizem. V njih se pojavljajo fantazijske podobe. V času šolanja na praški akademiji se je posvetil grafiki in dosegel svoj prvi umetniški vrh. Za ta dela je značilna tematika osamljenega človeka na temačnih, nočnih ulicah, psihološki potrteti in poduhovjena krajina. Stilno dela izžarevajo ekspresionistično razpoloženje s secesijsko ekspresivno linijo. Smatramo ga za pionirja slovenskega ekspresionizma. Po letu 1923 je v njegovih delih čutiti ponoven zasuk v realizem. Tudi po drugi svetovni vojni slika v duhu realizma. Drugi vrh doživi njegova grafika v sredi petdesetih let. V času življenja je imel prek 200 samostojnih razstav. Uveljavil se je kot najizrazitejši slovenski portretist svojega časa. Sicer je bil tudi ilustrator, fotograf in filmski snemalec. Oblikoval pa je tudi poštne znamke. Bil je pobudnik za ustanovitev Akademije za likovno umetnost in Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Zbirka njegovih grafik in slik je v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki (galerija ustanovljena leta 1974). Zbirko risb in slik pa hrani galerija Jakčev dom v Novem mestu. V letih 1947, 1948, 1949 in 1980 je prejel Prešernovo nagrado.