Snoj Katarina

Opis

Izhodišče njene umetniške prakse je odziv na avdio-vizualni hrup sodobnega okolja oziroma na njegovo (pre)nasičenost s podobami in informacijami. V novejših delih prek »razgaljenega« slikarskega nosilca ustvarja podobe brez jasnega motiva; nanašajo se same nase. Izhajajo iz specifičnih potencialov, ki jih ima material, in se dotikajo osi zvočnosti (hrup – šumenje – tišina). Slikarski nosilec sam izraža nenavadno logiko razmerja med slikarsko površino, podokvirjem in okvirjem. Okvir, neposredno pritrjen na podokvir, se umika za prosojno tkanino. Uporabljeni material apropriira slikarska logika, kar aludira na motnjo – ta je reificirana v materialu in konkretizirana tudi skozi sam slikarski proces. Motnja se izraža v različnih oblikah: včasih kot interferenca, drugič kot vizualni šum ali akumulacija – bodisi na površini bodisi pod njo.

Izobrazba