Portret (303)

Avtor: Stopar Damjana
Leto nastanka: 2024

Tehnični opis: Akril na platnu , signirano in datirano zadaj

Tematski opis: V seriji "Fragmenti identitete" so obrazi le delno vidni, kar ustvarja občutek razpadajoče ali prekinjene prisotnosti, kot da je identiteta preklopljena med različnimi stanji ali kanali. Ozadje, ki spominja na digitalne motnje ali organsko strukturo, s svojo kaotično teksturo skoraj požira figuro, kar še poudarja občutek izgubljenosti v prostoru sodobne vizualne komunikacije.

Avtor: Stopar Damjana
Leto nastanka: 2024

Tehnični opis: Akril na platnu, signirano in datirano zadaj

Tematski opis: V seriji "Fragmenti identitete" so obrazi le delno vidni, kar ustvarja občutek razpadajoče ali prekinjene prisotnosti, kot da je identiteta preklopljena med različnimi stanji ali kanali. Ozadje, ki spominja na digitalne motnje ali organsko strukturo, s svojo kaotično teksturo skoraj požira figuro, kar še poudarja občutek izgubljenosti v prostoru sodobne vizualne komunikacije.

Avtor: Stopar Damjana
Leto nastanka: 2024

Tehnični opis: Akril na platnu, signirano in datirano zadaj

Tematski opis: V seriji "Fragmenti identitete" so obrazi le delno vidni, kar ustvarja občutek razpadajoče ali prekinjene prisotnosti, kot da je identiteta preklopljena med različnimi stanji ali kanali. Ozadje, ki spominja na digitalne motnje ali organsko strukturo, s svojo kaotično teksturo skoraj požira figuro, kar še poudarja občutek izgubljenosti v prostoru sodobne vizualne komunikacije.

Avtor: Španzel Rudi
Leto nastanka: 1999

Tehnični opis: Orig. sitotisk 154/300, signirano in datirano spodaj na sredini

Avtor: Španzel Rudi
Leto nastanka: 1999

Tehnični opis: Orig. sitotisk 154/300, signirano in datirano spodaj na sredini

Avtor: Pregl Arjan
Leto nastanka: 2021

Tehnični opis: Olje na platno

Tematski opis: Slika je iz cikla Podobe, ki prihajajo. V slikah se na igriv način prepletajo izrazito eksplicitni prizori nasilja, seksualnosti, družbenih vrenj, krvi in solzivca na eni strani, s poudarki na formi, barvi in slikarski obdelavi površine na drugi strani. Nahajajo se na meji čiste likovnosti in prevpraševanju možnosti angažiranega slikarstva. https://www.galerijagallery.com/dogodek/podobe-ki-prihajajo/

Avtor: Pregl Arjan
Leto nastanka: 2025

Tehnični opis: sitotisk

Tematski opis: Samosabotaža, ki lahko pomeni začetek nečesa novega. Stvarjenje!

Avtor: Trampuž Nejc
Leto nastanka: 2022

Tehnični opis: Digitalni kolaž, sestavljen iz podob, generiranih z umetno inteligenco; v svetlobni škatli, EA + 1-5

Tematski opis: Ne tako daljna prihodnost zaradi intenzivnih človekovih posegov v naravo iz vidika opazovalca v letu 2022 res ne izgleda optimistična. A kljub temu ne želim podleči temačnim pretečim grožnjam in strahu, ki se širi predvsem med mlajšimi generacijami. Z nastajajočo serijo kolažev Pustite mi vsaj sanjati. obračam miselni tok in sanjam o tem, kako pa bi vseeno lahko izgledala idealizirana družba prihodnosti. Raziskujem, kako naj spremenimo naš egocentrični miselni ustroj, se odrečemo presežkom in pretiranem udobju, povrnemo povezanost med naravo in človekom in se naučimo z njo sobivati. Pri tem pa ne verjamem, da se moramo odreči in obrniti hrbet vsemu, kar nam ponujata sodobna družba - in z njo tehnologija. Verjamem, da je lahko tehnologija škodljiva (kar se zrcali tudi v našem vplivu na naravo in ekosistem), a če je uporabljena odgovorno, premišljeno in s pravim ciljem, je tudi koristna in dobrodošla. Tudi sam si pri generiranju podob, iz katerih tvorim kolaže, pomagam z najnovejšo tehnologijo - umetno inteligenco. Razvoj le-te napreduje bliskovito, najnovejša orodja pa omogočajo tudi generiranje sorazmerno realističnih, ali pa surrealnih podob; zgolj na podlagi vnešenega besedila.

Avtor: Trampuž Nejc
Leto nastanka: 2022

Tehnični opis: Digitalni kolaž, sestavljen iz podob, generiranih z umetno inteligenco; v svetlobni škatli, EA + 1-22

Tematski opis: Ne tako daljna prihodnost zaradi intenzivnih človekovih posegov v naravo iz vidika opazovalca v letu 2022 res ne izgleda optimistična. A kljub temu ne želim podleči temačnim pretečim grožnjam in strahu, ki se širi predvsem med mlajšimi generacijami. Z nastajajočo serijo kolažev Pustite mi vsaj sanjati. obračam miselni tok in sanjam o tem, kako pa bi vseeno lahko izgledala idealizirana družba prihodnosti. Raziskujem, kako naj spremenimo naš egocentrični miselni ustroj, se odrečemo presežkom in pretiranem udobju, povrnemo povezanost med naravo in človekom in se naučimo z njo sobivati. Pri tem pa ne verjamem, da se moramo odreči in obrniti hrbet vsemu, kar nam ponujata sodobna družba - in z njo tehnologija. Verjamem, da je lahko tehnologija škodljiva (kar se zrcali tudi v našem vplivu na naravo in ekosistem), a če je uporabljena odgovorno, premišljeno in s pravim ciljem, je tudi koristna in dobrodošla. Tudi sam si pri generiranju podob, iz katerih tvorim kolaže, pomagam z najnovejšo tehnologijo - umetno inteligenco. Razvoj le-te napreduje bliskovito, najnovejša orodja pa omogočajo tudi generiranje sorazmerno realističnih, ali pa surrealnih podob; zgolj na podlagi vnešenega besedila.

Avtor: Trampuž Nejc
Leto nastanka: 2022

Tehnični opis: Digitalni kolaž, sestavljen iz podob, generiranih z umetno inteligenco; v svetlobni škatli, EA + 1-22

Tematski opis: Ne tako daljna prihodnost zaradi intenzivnih človekovih posegov v naravo iz vidika opazovalca v letu 2022 res ne izgleda optimistična. A kljub temu ne želim podleči temačnim pretečim grožnjam in strahu, ki se širi predvsem med mlajšimi generacijami. Z nastajajočo serijo kolažev Pustite mi vsaj sanjati. obračam miselni tok in sanjam o tem, kako pa bi vseeno lahko izgledala idealizirana družba prihodnosti. Raziskujem, kako naj spremenimo naš egocentrični miselni ustroj, se odrečemo presežkom in pretiranem udobju, povrnemo povezanost med naravo in človekom in se naučimo z njo sobivati. Pri tem pa ne verjamem, da se moramo odreči in obrniti hrbet vsemu, kar nam ponujata sodobna družba - in z njo tehnologija. Verjamem, da je lahko tehnologija škodljiva (kar se zrcali tudi v našem vplivu na naravo in ekosistem), a če je uporabljena odgovorno, premišljeno in s pravim ciljem, je tudi koristna in dobrodošla. Tudi sam si pri generiranju podob, iz katerih tvorim kolaže, pomagam z najnovejšo tehnologijo - umetno inteligenco. Razvoj le-te napreduje bliskovito, najnovejša orodja pa omogočajo tudi generiranje sorazmerno realističnih, ali pa surrealnih podob; zgolj na podlagi vnešenega besedila.

Avtor: Stančič Zora
Leto nastanka: 2002

Tehnični opis: Barvni sitotisk, naklada 5/20

Tematski opis: Zora Stančič je rojena 1956 v kraju Štrbe v Bosni in Hercegovini. Med leti 1979 in 1984 študira na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu pri prof. Dževadu Hozu. Leta 1990 zaključi grafično specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Zvestu Apolloniju, leta 1991 pa nadaljuje s slikarsko specialko pri prof. Janezu Berniku. Njena dela se nahajajo v stalnih zbirkah v galeriji Albertina na Dunaju in v Fond National D´Art Contemporain v Parizu. Huiqin Wang se je rodila se je 1955 v Nantongu, mestu 100 km oddaljenem od Šanghaja. Po kulturni revoluciji se je vpisala na srednjo pedagoško šolo. 1977 je na Pedagoški akademiji v Nankingu študirala kitajsko slikarstvo, kaligrafijo ter oljno slikarstvo, diplomirala je leta 1982. Po preselitvi v Ljubljano, kjer živi še danes, je študij nadaljevala na ALU-ju in leta 1986 končala grafično specialko pri prof. Zvestu Apoloniju.Specialko je opravila tudi na področju slikarstva pri prof. Emeriku Bernardu leta 1989.

Avtor: Stančič Zora
Leto nastanka: 2002

Tehnični opis: Barvni sitotisk, naklada 1-20

Tematski opis: Zora Stančič je rojena 1956 v kraju Štrbe v Bosni in Hercegovini. Med leti 1979 in 1984 študira na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu pri prof. Dževadu Hozu. Leta 1990 zaključi grafično specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Zvestu Apolloniju, leta 1991 pa nadaljuje s slikarsko specialko pri prof. Janezu Berniku. Njena dela se nahajajo v stalnih zbirkah v galeriji Albertina na Dunaju in v Fond National D´Art Contemporain v Parizu. Huiqin Wang se je rodila se je 1955 v Nantongu, mestu 100 km oddaljenem od Šanghaja. Po kulturni revoluciji se je vpisala na srednjo pedagoško šolo. 1977 je na Pedagoški akademiji v Nankingu študirala kitajsko slikarstvo, kaligrafijo ter oljno slikarstvo, diplomirala je leta 1982. Po preselitvi v Ljubljano, kjer živi še danes, je študij nadaljevala na ALU-ju in leta 1986 končala grafično specialko pri prof. Zvestu Apoloniju.Specialko je opravila tudi na področju slikarstva pri prof. Emeriku Bernardu leta 1989.