2X MARUŠIČ

Opis razstave

Na začetku pomladnih dni se v Galeriji Y odpira razstava medgeneracijskega slikarskega tandema: Ire in Živka Marušič. Oče in hči sta s specifičnim subtilnim procesom dela ustvarila pet monumentalnih del v tehniki olja, voska in pigmenta na platno. Dela v svoji srčiki prečijo fascinacijo nad naravo, medosebnimi odnosi, sanjarskim soobstojem različnih entitet in nenazadnje lastnima ustvarjalnim miljejem. Naslov razstave se nanaša na njuno skupno slikanje in deljenje ateljeja, pa tudi na nostalgičen spomin s konca prejšnjega stoletja, ko sta kot novopečena oče in hči že ustvarjala igrive, barvite, z otroško nedolžnostjo in zvedavostjo zapolnjene kompozicije.

Intervencije posameznega avtorja so na aktualnih delih praviloma jasno vidne in razločljive; Ira Marušič v razneženo neskončnost monokromnega prostora umešča hitro prepoznavne motive kaktusov in različnih kosov sadja ter zelenjave. Nakar pristopi Živko Marušič, ki v obstoječe delo poseže z drznejšo, pogosto antropomorfno razpotegnjeno figuro. Tak proces dela v njuni praksi rezultira tudi v dvojnem naslavljanju posameznih slik, na katerih se poleg omenjenih kardinalnih elementov nahajajo tudi fantastična bitja, pisani plodovi in manjši detajli, kot so visokokrilno letalo, konjiček, vžigalica in Triglav. Na eni od slik njun dialog poteka zgolj med zajčjim hibridom z bodicami in horizontalno spotegnjeno človeško figuro s črnimi lasmi. Drugod so dela bolj nasičena in navkljub prostorskosti in subtilnemu lebdenju posameznih elementov nastopajo kot kompaktnejša kumulativna celota; denimo delo Izpod Triglava/Ippolita, na katerem sta upodobljena dekle in izza hrbta smukajoči se žrebec.

Znotraj t. i. sredozemskega žarčenja prevladujejo intenzivno rdeči, modri in zeleni pigmenti, ki se v neobremenjenem optimizmu posameznih fragmentov in med poigravanjem z globino v prostoru razvijajo v žive delno fantazijske nadrealistične pripovedi. Razstavo dopolnjujeta dve miniaturi, na katerih se nahajajo ponavljajoči se elementi specifičnih rastlinskih in živalskih vrst. Mestoma humorne, magične, disproporcionalne, predvsem pa čutne podobe Ire in Živka Marušič dosegajo mistično zmes osebnih intimnih štorij, pretkane politike, erotike, ironije, vitalizma in ekspresionizma.



Ira Marušič (Koper, 1989) je diplomirala leta 2012 na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah pri profesorjih Carlu Di Racu in Eleni Ribero s tezo »Il cuore nell’arte e nella medicina« (Srce v umetnosti in medicini). Podiplomski študij je nadaljevala v Benetkah in leta 2015 magistrirala iz slikarstva pri profesorjih Carlu Di Racu in Aldu Grazziju s tezo »Il tempo e l'arte - Čas in umetnost«. Živi in dela v Kopru.

Živko Marušič (Colorno, Italija, 1945) je pridobival formalno izobrazbo med leti 1967–75 na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah (pri prof. Saetti in Zotti) in slikarski specialki v Ljubljani (pri prof. Didek in Stupica), kjer je leta 1975 zaključil s temo »Fotografija kot osnova za nastanek slike«. Za njegovo umetniško prakso so bila pomembna študijska bivanja v Parizu, Rimu, Benetkah, na Siciliji in v Londonu. Avtor velja za enega vodilnih predstavnikov barvno uživaške nove podobe v Sloveniji. Označuje ga vsebinska izpoved z obilico trpkega humorja, a tudi satiričnih poudarkov in resnih opazk, ki jih gradi v kompaktne barvne kompozicije. Leta 1998 je zastopal Slovenijo na bienalu v Sao Paulu. Prejel je Jakopičevo nagrado (1998) in nagrado Prešernovega sklada (1999).