Emerik Bernard

Opis razstave

Predstavitev opusa enega najpomembnejših in najizvirnejših likovnih ustvarjalcev kot tudi predstavnika slovenskega poznega modernizma in postmodernizma. Izbrana dela predstavljajo avtorjevo poglobljeno raziskovanje in izjemno znanje o sodobni likovni umetnosti, izvirno izraznost in zavezanost slikarskemu ustvarjanju.

Začetki bogate slikarske ustvarjalnosti Emerika Bernarda segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je pod vplivi novih izraznosti – tako imenovanega novega realizma –, ustvaril med leti 1968–75 prepoznane kolaže in asemblaže. Pomembno obdobje njegovega ustvarjanja se kaže v času bivanja v Istri, ki mu je predstavljala življenjski in ustvarjalni prostor, kjer je pod vtisi značilne arhitekture in slikovite istrske krajine ustvaril nepozabno serijo slikovitih podob. Z umikom pejsaža abstraktni podobi, ga je vodilo k novim pomenskim vsebinam, ki jih je z oblikovanjem platen, dodajanjem posameznih elementov, s stopnjevanjem strukturiranosti in barvitosti, razširil v novo likovno sporočilnost modernizma. Poudarjeno razgibanost slikarskega polja je v poznejših delih umiril, podobe so postale vse abstraktnejše, montaža najdenih ali odpadnih materialov pa postane pomembno izrazno sredstvo. S posegom v sliko je razširil slikarsko polje, odprl pogled v prostor in tako ustvaril večplastnost znamenitih monumentalnih diptihov in triptihov, ki predstavljajo vrhunec tega obdobja in pomembno zaznamujejo njegovo bogato ustvarjalno pot.
Emerik Bernard, ki je v svojem delu združeval ustvarjalne prakse in poznavanje teorije, kot univerzitetni profesor in akademik, predvsem kot slikar in pronicljiv pisec esejev o sodobnem slikarstvu, z edinstvenim izraznim slogom in izjemnim ustvarjalnim opusom, predstavlja pomemben premik v slovenskem likovnem in širšem kulturnem prostoru.
Emerik Bernard (1937-2022 ) je med letoma 1955 in 1960 obiskoval Šolo za oblikovanje v Ljubljani. Študij je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1965 in leta 1968 zaključil študij še na slikarski specialki pri profesorju Gabrijelu Stupici. Leta 1985 je postal docent za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, kjer je bil vrsto let redni profesor. Prejel je številne nagrade: leta 1986 Župančičevo nagrado, leta 1987 nagrado Prešernovega sklada, leta 1989 Jakopičevo nagrado in leta 1997 Prešernovo nagrado za vrhunske dosežke v likovni umetnosti. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je bil leta 2001 izvoljen za izrednega in leta 2007 za rednega člana.