Ivan Zajec (1869–1952)

Ivan Zajec (1869–1952)

Razstava je zaključena!

Kiparski opus Ivana Zajca, avtorja Prešernovega spomenika, doslej še ni bil deležen temeljitega proučevanja. Obsega javne spomenike, nagrobno, cerkveno in arhitekturno plastiko ter portretne, alegorične in žanrske motive. Slogovno sega od historističnih slogov in secesije do posameznih poskusov slikovitega impresionističnega in programskega povojnega socialističnega realizma; Za kiparstvo je Ivana Zajca navdušil že njegov oče kipar Franc Ksaver Zajec. Prav v očetovi delavnici je pridobil prvo kiparsko znanje, nato pa mu je premožna sorodnica Josipina Hočevar iz Krškega omogočila študij na dunajski akademiji. Tam je v letih 1889–1893 študiral pri kiparju sočasne dunajske spomeniške plastike Edmundu von Hellmerju in leta 1896 zaključil specialko pri Karlu Kundmannu. Dobro šolanje mu je zagotovilo zanesljivo tehnološko in obrtniško znanje, ki se kaže v obdelavi detajlov in spretni manipulaciji različnih materialov; Po postavitvi Prešernovega spomenika v Ljubljani 10. ...

1. Opis razstave
Opis razstave

Kiparski opus Ivana Zajca, avtorja Prešernovega spomenika, doslej še ni bil deležen temeljitega proučevanja. Obsega javne spomenike, nagrobno, cerkveno in arhitekturno plastiko ter portretne, alegorične in žanrske motive. Slogovno sega od historističnih slogov in secesije do posameznih poskusov slikovitega impresionističnega in programskega povojnega socialističnega realizma. Za kiparstvo je Ivana Zajca navdušil že njegov oče kipar Franc Ksaver Zajec. Prav v očetovi delavnici je pridobil prvo kiparsko znanje, nato pa mu je premožna sorodnica Josipina Hočevar iz Krškega omogočila študij na dunajski akademiji. Tam je v letih 1889–1893 študiral pri kiparju sočasne dunajske spomeniške plastike Edmundu von Hellmerju in leta 1896 zaključil specialko pri Karlu Kundmannu. Dobro šolanje mu je zagotovilo zanesljivo tehnološko in obrtniško znanje, ki se kaže v obdelavi detajlov in spretni manipulaciji različnih materialov. Po postavitvi Prešernovega spomenika v Ljubljani 10. septembra 1905 se je Zajec januarja 1906 odpravil v Pariz. Doslej je bilo znano, da je tam razstavljal leta 1906, a na osnovi navedb v virih zdaj vemo, da je v Parizu v Salonu razstavil dve deli tudi naslednje leto, tam pa je razstavljal že leta 1900 na svetovni mednarodni razstavi. Avgusta 1907 je odpotoval v New York. V London je zagotovo potoval poleti 1912, a to ne izključuje možnosti večkratnega potovanja v britansko prestolnico. Oktobra 1910 se je preselil v Trst, tri leta pozneje pa v Rim, kjer je ostal do leta 1915, ko je bil interniran na Sardinijo. V Rimu je na II. mednarodni razstavi Secesije leta 1914 razstavil plastiko Ranjena Amazonka. Iz internacije na Sardiniji se je vrnil avgusta 1919, ko je prijavil bivališče v Ljubljani, kjer se je ustalil do konca življenja. Po vrnitvi v Ljubljano je kipar kar nekaj let životaril brez službe, saj mu, kakor razberemo iz njegovih pisem in osebnih zapisov, oblast ni naklonila priznanja za narod pomembnega umetnika. Potrjena je Zajčeva udeležba na umetniškem tekmovanju na olimpijskih igrah leta 1924 in odkrit je naslov dela, s katerim se je tekmovanja udeležil. Od leta 1927 pa do upokojitve leta 1940 je poučeval modeliranje na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani. Državno finančno podporo je prejel po drugi svetovni vojni, ko je v začetku leta 1947 dobil priznanje in prešel pod uradno zaščito države. Leta 1950 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kljub sočasnim francoskim vzorom so na kiparsko ustvarjanje Ivana Zajca najbolj vplivali profesorji dunajske akademije in njihovi že postavljeni spomeniki ob dunajskem Ringu, ki si jih je kipar v času svojega dolgoletnega bivanja na Dunaju lahko vsakodnevno ogledoval ter povzemal njihove vzorce tako pri zasnovi svojega spomeniškega in nagrobnega kiparstva kot pri obli plastiki v splošnem. Na razstavi je predstavljenih sedeminpetdeset del v marmorju, bronu, mavcu in glini, ki jih je kipar snoval v središčih, kjer je živel in ustvarjal, in sicer: Ljubljana, Dunaj in München, Pariz, New York, Trst, Dubrovnik, London, Rim, internacija na Sardiniji in končna ustalitev v rojstni Ljubljani. Predstavljeni so arhivski biografski izpisi, podatki o šolanju, poznejšem pedagoškem delu, o kiparjevem finančnem položaju, njegovem obsežnem opusu, naročilih, izdelavi za prosti trg in statusni samostojnosti v primerjavi s sočasnimi slovenskimi kiparji. Ob razstavi smo pripravili pester spremljevalni program. Oglejte si ga na tej povezavi . Avtorica razstave Mateja Breščak Vodja projekta Kristina Preininger Restavratorsko-konservatorska priprava del za razstavo Tina Buh, Barbara Dragan, Miha Pirnat ml. , Andreja Ravnikar, Matevž Sterle, Narodna galerijaZala Debevec, Martina Vuga, Akademija za likovno umetnost in oblikovanjeTadeja Trajkovski, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na KrkiLiza Lampič, Katarina Toman Kracina, Muzej in galerije mesta LjubljaneRestavratorski center, ZVKDS Postavitev razstave in oblikovanje tiskovin Ranko Novak Umetnine so posodili Galerija Antikvitete NovakGalerija Božidar Jakac, Kostanjevica na KrkiGorenjski muzej, KranjLikovna zbirka RikoLoški muzej, Škofja LokaMuzej in galerije mesta Ljubljanezasebni lastnikiZbirka VokProjekt so podprli Kronološki pregled življenja Ivana Zajca 5. oktober 2023–11. februar 2024Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana

1. Podrobnosti
Naziv razstave Ivan Zajec (1869–1952)
Trajanje razstave 5.10.2023 - 11.2.2024
Čas ogleda razstave 10:00 - 18:00
Datum otvoritve 5.10.2023
Ura otvoritve 0:00
Dodatne informacije Ob četrtkih od 10:00 do 20:00, Ponedeljek, 1. januar, 1. maj, 1. november in 25. december: zaprto
Lokacija Narodna galerija
Vstopnina Vstopnina za ogled stalne zbirke: Redna cena 8 EUR, Cena s popustom 4 EUR, Skupinska vstopnica (nad 10 oseb) 5 EUR, Družinska vstopnica 14 EUR, Vsako prvo nedeljo v mesecu je ogled stalne zbirke brezplačen; Vstopnina za ogled občasne razstave: Redna cena 5 EUR, Cena s popustom 3 EUR, Skupinska vstopnica (nad 10 oseb) 3 EUR, Družinska vstopnica 10 EUR; Kombinirana vstopnina za ogled stalne zbirke in občasnih razstav: Redna cena 10 EUR, Cena s popustom 7 EUR, Skupinska vstopnica (nad 10 oseb) 7 EUR, Družinska vstopnica 20 EUR; Cena s popustom velja za otroke, učence, dijake in študente; slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje in upokojence; sponzorje ob predložitvi dokazil.
Kustosi Avtorica razstave
Mateja Breščak; Postavitev razstave in oblikovanje tiskovin
Ranko Novak
Tip razstave Občasna razstava
Organizator Narodna galerija
Organizator naslov Prešernova 24
Organizator kraj 1000 Ljubljana
2. Multimedija
Multimedija

Mnenja zbirateljev o razstavi

Prijavite se kot član kluba zbirateljev in si oglejte mnenja ostalih članov o razstavi ali oddajte svoje mnenje.
Prijavite se na e-novice za razstave
Prijavite se na e-novice za razstave

Prijavite se na e-novice o razstavah in dogodkih in bodite obveščeni o vseh pomembnih razstavah in dogodkih, ki se dogajajo na področju likovne umetnosti v Sloveniji.

Spremljajte razstave

Napovednik razstav in dogodkov