Julia Maurer - Nekje vmes

Opis razstave

Umetniško delo je vedno vezni člen med najrazličnejšimi ljudmi. Že samo s tem, da je gledano, vzpostavlja interakcijo med umetnico in občinstvom ter odpira večplastne pomene in strukture odnosov. Ko delo sreča svojega sogovornika onkraj ustvarjalca, postopoma razpira svojo lastno pripoved. Takšno stičišče predstavlja delo Ljubezenska pesem avtorice Julie Maurer, del umetniške zbirke STRABAG ART, ki je služilo kot izhodiščni navdih za razstavo Nekje vmes v Galeriji Y.

Razstava Nekje vmes ponuja pronicljiv pregled aktualne umetniške prakse in ustvarjalnega opusa Julie Maurer ter obenem zaznamuje njeno prvo samostojno razstavo v Ljubljani, s katero se predstavlja slovenskemu občinstvu. Hkrati njeno delo Ljubezenska pesem odpira okno v bližnjo preteklost. Govori o bližini, razdalji in intimnosti, obenem pa odseva dolgotrajni odnos med umetnico in zbirko STRABAG ART. Julia Maurer se je leta 2008 prijavila na natečaj STRABAG ART Award in prejela priznanje, kar je pomenilo začetek povezave, ki odzvanja še danes. Ta kontinuiteta odraža osrednje poslanstvo zbirke STRABAG ART – poglobljeno zbiranje, spremljanje umetniškega razvoja skozi čas in vztrajno podporo umetnicam in umetnikom.

Zbirka STRABAG ART se je pred tridesetimi leti začela s skromnim, a vizionarskim ciljem: vključiti sodobno umetnost v vsakdanje življenje gradbenega podjetja in spodbujati razvoj novih umetniških glasov. Temelji današnje nagrade STRABAG ART Award so bili postavljeni leta 1994, z njeno internacionalizacijo leta 2009 pa so mladi umetniki in umetnice iz vse Evrope pridobili priložnost za sodelovanje, s čimer se je nagrada razvila v živahno platformo za kulturno izmenjavo in čezmejni umetniški dialog.

Ta odprtost in dolgoročna zavezanost še danes opredeljujeta delovanje zbirke in predstavljata ozadje, na katerem je razcvetelo sodelovanje z Julio Maurer. Zdaj nas ta povezava vodi v sedanjost, v Ljubljano, kjer bo nagrada STRABAG ART Award 2026 odprla svoja vrata tudi slovenskim umetnicam in umetnikom.

Z razstavo Nekje vmes v Galeriji Y tako podajamo dvojno povabilo: slovenske umetnice in umetnike vabimo k prijavi na prihajajočo nagrado STRABAG ART Award 2026, vse obiskovalke in obiskovalce pa, da vstopijo v izjemen, z atmosfersko občutljivostjo prežet svet umetnosti Julie Maurer.
Vanessa Bersis

Dela Julie Maurer se razpenjajo med dvema navidezno nasprotnima poloma, ki pa v njenem likovnem jeziku tvorita soodvisen sistem: med človeško figuro, ki zaseda osrednje mesto na platnu, in krajino, v kateri so samotne, skoraj izolirane figure umeščene globoko v prostor, če ne že skoraj izgubljene v njem. Krajina in figura pri tem nista nasprotni entiteti, temveč se medsebojno odsevata kot različna izraza iste notranje napetosti, razpoloženja in raziskovanja intimnega sveta posameznika. Maurer svoja dela povezuje s finskim izrazom sielunmaisema, ki v dobesednem prevodu pomeni »krajina duše« oziroma »pejsaž duše« in povzema njeno osrednje zanimanje za vizualizacijo subjektivnosti.

Z večplastnimi nanosi barve na platno slikarka oblikuje prostor med vidnim in izginjajočim, kot nekakšno liminalno stanje med materialno prisotnostjo in odsotnostjo. Občutek prehodnosti in brezčasnosti poudarja zadržana barvna paleta, zgrajena iz nežnih, med seboj sorodnih tonskih vrednosti. Ti sorodni toni in prekrivajoči se barvni nanosi vzbujajo občutek izmuzljivosti ter sanjav, skoraj melanholičen značaj. Osamljene človeške figure v krajinah (druga stran; v sencah; nočni park) se pojavljajo kot silhuete brez ostro določenih kontur, pogosto s priprtim pogledom, umaknjene in obrnjene vase, s čimer prikličejo idejo notranje krajine. Čeprav so majhne in pogosto komaj zaznavne, predstavljajo središče kompozicijske in emocionalne gravitacije. Njihova navzočnost zasidra opazovalca ali opazovalko znotraj nestabilnega slikovnega prostora, razrahljanega z visoko linijo obzorja in namerno popačeno perspektivo. Tako te krajine ne prikazujejo zgolj zunanjega sveta, temveč vizualizirajo notranji, psihološki prostor subjekta.

Tako majhne figure v krajini kot tiste, upodobljene v večjem merilu, ki dominirajo slikarsko površino, s svojo sključenostjo, priprtim pogledom, introvertiranimi gestami in zadržano držo skupaj nakazujejo stanje psihološkega umika. Aludirajo na ranljivo samoopazovanje in notranji dialog, ki nakazujeta proces oblikovanja notranje suverenosti subjekta.

Maurer pristopa k slikarski površini z natančno premišljenim procesom gradnje in razgradnje. Nekatere plasti barve zbrusi, spere ali postrga, tako da na površini platna vzniknejo subtilne teksture. Enak pristop k površini umetnica ohranja v figuralnih prizorih, kjer naslikani vzorci na barvnih poljih, ki predstavljajo tkanino ali druge površine, optično prevzamejo vlogo teksture. Posebno mesto v njenem opusu zavzemajo spalni prizori (Ljubezenska pesem; spanca), ki namigujejo na hipnopompično stanje − tisti krhek trenutek med snom in budnostjo. Gre za vmesno fazo, ko se resničnost počasi priplazi v zavest, medtem ko se imaginarni svet sanj raztaplja; trenutek, ko misli in občutja šele pridobivajo obliko, a še ne trdnosti budnega sveta.

Umetnica učinkovito upodablja vmesno stanje, fantomski svet, ki ga je mogoče zaznati, nikoli pa ne povsem doseči. Njena dela vzpostavljajo atmosfero, ki preizprašuje meje zaznave in resničnosti, hkrati pa subtilno razpirajo notranje krajine duha, v katerih se krajina in figura prepletata kot dve manifestaciji istega pogleda vase. V času nenehne zunanje stimulacije in hiperprodukcije podob slikarska dela Julie Maurer poudarjajo pomen notranjega psihološkega prostora, tihega sobivanja s seboj ter zavedanja človeške krhkosti in ranljivosti.
Kristina Ferk

»Verjamem, da je eden od razlogov, zakaj sem postala slikarka, ta, da mi slikanje omogoča razumeti svet, druge in samo sebe, ne da bi pri tem potrebovala besede. Na enak način, kot je mogoče pripovedovati zgodbo brez besed, mi je zelo všeč metajezikovni vidik slikarstva. V povezavi s tem obstaja še nekaj, česar v začetnih letih nisem izkusila; to je način, kako lahko sam proces slikanja premakne in preoblikuje mojo lastno perspektivo ali doda nove ideje mojemu načinu razumevanja.«
Julia Maurer

Julia Maurer je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju (2007) ter se med študijem dodatno izpopolnjevala na Edinburgh College of Art in Glasgow School of Art v Združenem kraljestvu. Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugim nominaciji za Eisler Prize (2008) in Faistauer Prize (2011) ter 3. nagrado Neptun Water Prize (2019). Bila je gostujoča umetnica v Budimpešti (2013) in v rezidenčnem programu Satama House v Ekenäsu na Finskem (2020). Med letoma 2020 in 2022 je poučevala slikarstvo na Kunstschule Wien. Razstavljala je v številnih galerijah in institucijah, med drugim v Bank Austria Kunstforumu (Dunaj), Lentos Museum (Linz), Wehrmühle Biesenthal (Nemčija) in Avstrijskem kulturnem forumu v Budimpešti, pa tudi v dunajskih galerijah KunstSalon23, Kleine Galerie in Galerie Wolfrum.

Odprtje razstave: petek, 12. december 2025, ob 19. uri

Razstavo bosta odprla direktor umetniške zbirke STRABAG ART, Sebastian Haselsteiner, in direktor Y Galerije, Damjan Kosec.

Reprodukcija: Julia Maurer, Ljubezenska pesem, 110 x 165 cm, mešana tehnika na platnu, 2020, STRABAG ART, Dunaj, foto: Rudi Froese.
Kuratorki: Vanessa Bersis, Kristina Ferk
Koprodukcija: STRABAG ART in Y Gallery
Lektura slovenskega besedila: Janja Gomboc