Odstiranja: Matej Sternen, Maki, (po 1920)

Opis razstave

V likovni umetnosti so cvetlice najlepše upodobljene na tihožitjih, kjer umetniki rezano cvetje postavijo v vaze in v središče upodobitve. V 19. stoletju, ko so slikarji neposredno v naravi barvno in oblikovno študirali motive, so na njihova platna s prizori krajine zašla tudi makova polja in motivi vrtov z različnim cvetjem. Naravne kontrastne barve makov so bile idealen likovni motiv za impresioniste in postimpresioniste, ki so jih radi uporabljali kot barvni in kompozicijski poudarek. Med najbolj znanimi so makova polja Clauda Moneta (1840−1926) in Vincenta van Gogha (1853−1890), ki sta krajino slikala s perspektive sprehajalca v naravi. V van Goghovem poznejšem obdobju se pod vplivom japonske umetnosti, posebej lesorezov Utagawa Hiroshiga (1797−1858), zadnjega mojstra t. i. tradicije ukiyo-e (1670–1868), kar bi lahko prevedli kot »podobe minljivega sveta«, pojavljajo tudi manjši izseki iz narave, bližnje in detajlne študije rastlin. Ta stil je na evropsko umetnost vplival z nenavadnimi izrezi in kompozicijo, z jasno konturo in ploskovitostjo, močnimi barvnimi kontrasti brez modeliranja s svetlobo in senco ter vzorčenjem s poudarkom na ritmu linij, ornamentu, ponavljanju oblik in dekorativni organizaciji površine. Tako se od druge polovice 19. stoletja pri mnogih umetnikih pojavljajo bližnji pogledi na naravo, kakršen je tudi na sliki Maki Mateja Sternena (1870−1949). Nasprotno kot na tradicionalnem cvetličnem tihožitju, ki ga na pričujoči razstavi zastopata Ivan Vavpotič (1877−1943) s turškimi maki in Fran Tratnik (1881−1957) s poljskimi maki, Sternenovi maki rastejo v prvem planu neposredno iz spodnjega roba upodobitve. Gledamo jih od blizu, frontalno, skorajda v vsej njihovi pojavnosti, razen korenin, kot bi opazovali botanično ilustracijo. Upodobitev na prvi pogled zavaja, da morda opazujemo izsek makovega polja, a umetna osvetlitev in kompozicija kažeta, da je slika najverjetneje nastala v ateljeju. Sternenovi maki ne rastejo med žitom in travami, niti jih ne spremlja drugi najbolj razširjeni plevel – plavica, ampak perunike v prevladujoči beli barvi. Ob pozornem opazovanju ugotovimo, da je naslikan t. i. turški mak v družbi z bradatimi perunikami. Obe cvetlici sta okrasni trajnici evropskih vrtov in njuno sožitje je povsem mogoče. Visoki turški mak z velikimi in vpadljivimi cvetovi lepo uspeva med nižjimi perunikami, ki so redko posajene. Bradate perunike so zanimive tudi zaradi bele barve, ki so jo botaniki dosegli z načrtnim križanjem različnih vrst, saj je sicer njena najznačilnejša tradicionalna barva modrovijolična ali lila. Turški mak nima specifične simbolike, ampak si jo deli z vsemi maki. Poljski maki, ki so na žitnih poljih našli svoj idealni bivalni prostor, saj za svojo rast potrebujejo preorano zemljo, se v najstarejši antični tradiciji povezujejo z Demetro, boginjo poljedelstva, žetve in plodnosti. Številčna semena poljskega maka so tako trpežna, da lahko leta preživijo v zemlji opuščenih polj, kjer čakajo na ponovno obdelovanje za nov razvoj. V sodobnem času pa make večinoma razumemo kot spominske cvetlice za padle vojake v vojnah in oboroženih spopadih. Ta simbolika se je razvila po prvi svetovni vojni predvsem v državah Commonwealtha in se nanaša na pesem Na flandrijskih poljih iz leta 1915, kjer so omenjeni maki, ki so zacveteli med grobovi padlih vojakov in jih lahko razumemo tudi kot zmago življenja nad uničenjem. Neodvisno od kakršnekoli simbolike, ki je bila skozi zgodovino pripisana makom, pa ostaja neizpodbitno, da navdušujejo na poljih in vrtovih ter nabrani za kratek čas tudi v domovih. Poleg slikarjev so navdihovali tudi ustvarjalce pisane besede, predvsem pesnike, ki so jih vnesli v svoje verze o minljivosti in hkrati o moči ljubezenskih čustev. Sternenovi Maki so dobili svojo uresničitev tudi v sodobni slovenski literaturi. V istoimenski zgodbi v knjigi Bližina na recept pisateljice Helene Šuklje se ta Sternenova slika pojavi v središču pripovedi o vedno zanimivih in zapletenih medčloveških odnosih. Avtorica Jassmina Marijan10. september – 2. december 2026Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana