Tematski opis: "Dela povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo in razumevanje medija slikarstva kot takega. Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe." Maša Žekš
Tematski opis: Serija Narava je doslej Preglov najobsežnejši cikel. Z vnaprej pripravljenimi likovnimi znaki, ki predstavljajo naravo (metulji, listi, cvetovi ...) sestavlja kompozicije, ki pa se ne nanašajo več neposredno na vidno naravo, ampak naravo posredovano skozi obdelavo ekranov, dizajna, digitalnega sveta. Iz njih sestavlja "abstraktne" barvne kompozicije, ki gledalcu nudijo možnost neposrednega vživetja, a ga obenem postavljajo pred vprašanje, če je dandanes neposredna osebna slikarska izpoved le še konstrukt v vidnem, za uporabo vnaprej pripravljenem svetu.
Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič
Tematski opis: CIKEL OTROŠKE SLIKE
Najnovejše slike Arjana Pregla so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Ti spontani zapisi predstavljajo pomembno podstat za razmislek o formi, barvi in kompoziciji, za možnost analiziranja potez, linij in oblik iz časa, ko je bila misel podrejena formi, in ne obratno. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah tudi ni nov način umetnikovih iskanj odgovorov na pereča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe; tovrstne introspekcije so konstitutivni del umetniškega razvoja.
Alenka Gregorič
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.
Tematski opis: Motivika cikla štirih monumentalnih, na prvi pogled abstraktnih slik so realistične upodobitve zmečkanih , v zadnjem žepu kavbojk opranih papirnatih robčkov. Gre za “nevredne”, vsakdanje podobe; še hujše je: to so podobe tistega najbanalnejšega “trasha”. Formalna izvedba del je vseskozi dovršena in se sklicuje na starejše slikarske sloge. Na podlagi vedenja povprečnega gledalca o tem, kaj je Slika, Preglova dela navidez totalno desakralizirajo slikarstvo.
Prav z vnosom skorajda nepredstavljivega – vsakdanjega, banalnega, ničvrednega – v sliko pa ta dela ponovno oživljajo slikarstvo in zagotavljajo pogoje, da bo slika še vedno lahko vstopala v groysovski muzej, ki ni namenjen prikazovanju stare in 'prašne', temveč polnokrvne in žive umetnosti.