Tehnični opis: Olje na platno, s fotografijo evidentirana v katalogu Hinko Smrekar (1883–1942), Narodna galerija, Ljubljana, 2021 pod št. 1769.
Tematski opis: V vseh vizualnih tehnikah razen freske je vsestranski umetnik Hinko Smrekar v svojih delih upodobil vse, kar je videl in občutil na svetu − buden ali v spanju. Velika risba z ogljem Mrtvaški ples, nastala verjetno neposredno pred drugo svetovno vojno, predstavlja pošastni ples. V sredini skupine je alegorična ženska figura z visoko v zrak vzdignjenimi činelami, ki nasmejana predstavlja uživanje. Tako kot ona tudi skupina golih mladih ljudi na tej podobi sredi ozelenelih mladih brez sredi Tivolija, odeta čez pas le s cvetnimi venci, zamaknjeno zre proti soncu in uživa. Naslikana iz čistega slikarskega veselja.
Tehnični opis: Pastel na karton, signirano spodaj levo. Dvoboj jezdeca in zmaja poznamo iz upodobitev svetega Jurija, Maksim Gaspari pa je v skladu s svojim hotenjem, da bi na vseh svojih podobah prikazoval slovenstvo z njegovimi folklornimi atributi, na konju upodobil moškega v slovenski narodni noši. Ta Gasparijev pastel v njegovem opusu izstopa v tem, da je domačijskost povezal s heroičnim motivom, ki obenem učinkuje arhetipsko. dr. Miklavž Komelj
Tehnični opis: Akril na platno, signirana na podokvirju: Bard Iucundus
Tematski opis: V svojem kratkem, a intenzivnem ustvarjalnem obdobju je bil Bard Iucundus samosvoj umetnik. Še pred vstopom na akademsko pot je kot član Skupine 441 sooblikoval znameniti manifest baročnega surrealizma in sodeloval pri ustanovitvi Literarnega gledališča Pupilija Ferkeverk, saj se je ukvarjal tudi s scenografijo. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja ga je zanimala tudi simbolna arhetipskost, osnovana na filozofskem sistemu kabale. Ko je raziskoval zgodovino umetnosti, so ga − prav v kontekstu religije in izvora krščanstva − zanimale podobe neba, nastale v več svetlejših nebesno modrih in temnejših različicah.