Tematski opis: V seriji Ikea
Paintings Pregl slika blazine, prevleke in druge uporabne predmete, ki so
bili kupljeni v švedski veleblagovnici in so zdaj v uporabi pri njem doma.
Odslika jih z gubami in pregibi, ki so posledica osebne uporabe. Tako se
vzpostavlja preplet idej Bauhausovega izročila kot »laboratorija bivalne
kulture«, sodobnih pohištvenih veletrgovin, uniformnosti notranjega
oblikovanja, slike kot »proizvoda«, slike kot dekoracije, preplet intimnega
sveta in množičnega oblikovanja itd.
Tehnični opis: unikatni izvod; lentikularni gibljivi print v svetlobni škatli (gibljiva podoba glede na pozicijo gledalca - flip efekt); sken seksi videa na tablici z navodili za oživljanje na Youtubu
Tehnični opis: Grafična mapa, ki vsebuje 9 sitotiskov. Prva plast je bela barva, druga lak. Vidi se (namenoma) le pod določenim kotom.
Tematski opis: Nevidne podobe so serija desetih grafičnih listov, ki eksplicitne motive črpajo iz sodobne vizualne kulture. Podobe deformiranega černobilskega dojenčka, ilustracije dinozavra, pornografski prizor, časopisna reklama … so postale tako vsakdanje, da jim ne posvečamo posebne pozornosti. Na vnaprej pripravljeno belo pravokotno polje papirja jih je odtisnil z gelom za večanje prosojnosti, pomešanim z lakom za barvni sijaj. Nastale so skorajda nevidne podobe, ki gledalca silijo, da se mora posebej truditi, da bi razbral, kaj je odtisnjeno na grafičnem listu. Umetnik tako usmeri gledalčevo recepcijo in ga prisili, da se sooči z vidnim materialom, na drugi strani pa z ukinjanjem podobja, ki nas preplavlja, uvaja nekakšno vizualno ekologijo.
Tehnični opis: Sprej in olje na tkanini.
Slikarka Katarina Snoj z raziskovanjem preobremenjenosti sodobnega človeka z informacijami predstavlja sodoben pristop k abstrakciji in svoje slikarstvo uporablja kot orodje za iskanje vizualne tišine. Njena dela, v katerih uporablja tkanino s subtilno, a močno barvno govorico, razkrivajo stanje današnjega kaotičnega sveta, zlasti hrupa, ki se zliva vanj. Podoba Dvakrat skoraj je del njenega raziskovanja vizualnega hrupa in tišine, pri čemer se osredotoča na materialnost in senzorično izkušnjo. Naslov slike nakazuje nekaj nedorečenega ali ponavljajočega, kar se sklada z njenim pojmovanjem estetike vizualne tišine in fluidnega prehoda med informacijsko nasičenostjo in praznino.