Špenko Tanja

Špenko Tanja

Tanja Špenko (1956), slikarka, grafičarka in likovna pedagoginja, je leta 1979 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesor Štefanu Planincu. Prvič je razstavljala leta 1981 v avli inšituta Jožef Štefan.Slikarka raziskuje risbo skozi geometrične pojave in jo analizira. Hkrati pa z njo odkriva tudi intuitivne sledi, ki nastanejo z vzgibi človekove notranjosti. Od začetka osemdesetih let preučuje specifičen prostor za risbo. Išče ravnotežje med duhovno silo in igrivo barvno materijo. ...

Spremljajte avtorja
1. Biografija
Opis

Rojena je bila julija 1956 v Ljubljani. Leta 1979 je diplomirala na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Štefanu Planincu. Razstavljati je začela leta 1979 s triavtorsko razstavo v Galeriji Škuc, od takrat tudi sodeluje na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Od prve samostojne razstave leta 1981 v Avli Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani do danes se je na samostojnih razstavah doma in v tujini predstavila več kot štiridesetkrat, med drugim: leta 1984 v ljubljanski Bežigrajski galeriji, leta 1985 v Klubu Collegium Artisticum v Sarajevu (Bosna in Hercegovina), leta 1991 v Galeriji ZDSLU, leta 1994 v mariborskem razstavnem salonu Rotovž in celjskem Likovnem salonu, leta 1997 v Galeriji Equrna v Ljubljani, leta 1998 v Muzeju grada Zagreba (Hrvaška), leta 2001 v Mestni galeriji Piran, leta 2005 v galeriji Božidar Jakac (v nekdanji samostanski cerkvi) v Kostanjevici na Krki, leta 2008 v Galeriji A+A v Benetkah (Italija), leta 2011 v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči, leta 2012 v Steklenem atriju mestne hiše v Ljubljani, leta 2013 v Mali galeriji v Kranju, leta 2014 v Galeriji generalnega konzulata Slovenije v Celovcu, leta 2017 v SKC Korotan na Dunaju in galeriji Werkbund v Grazu. Leta 2015 je med drugim sodelovala na 13. festivalu sodobne umetnosti Art Stays “Wunderkammer” v Miheličevi galeriji in Minoritskem samostanu na Ptuju. Leta 2007 je ustvarila cikel sitotiskov za grafično mapo in cikel manjših grafik za bibliofilsko knjigo Vmesnost ob pesmih Andreja Medveda (tisk: Slavko Pavlin, Mednarodni grafični likovni center Ljubljana). Njena likovna dela so v več slovenskih zbirkah: V Moderni galeriji Ljubljana, Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, Umetnostni galeriji Maribor, Obalnih galerijah Piran, Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in drugje. Je članica ZDSLU, deluje kot slikarka, grafičarka, ilutratorka in likovna pedagoginja na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Izobrazba
1979Akademska slikarka
Diploma na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Štefanu Planincu, Ljubljana
2. Multimedija
Multimedija
Špenko Tanja Glavna fotografija
3. Razstave in projekti
Samostojne razstave
2018Konec poletja
Galerija Krka, Ljubljana
2018Za vedno jesen
Galerija Krka, Novo mesto
2017Približevanja
Slovenski kulturni center Korotan, Dunaj, Avstrija
2017V imaginarnem času
Werkbund Galerie, Graz, Avstrija
2014Galerija Lek
Galerija Lek, Ljubljana
2014Galerija generalnega konzulata Slovenije
Galerija generalnega konzulata Slovenije, Celovec
2013Zakonitost in ne/Law and Not
Galerija Fo.Vi (Field of Vision), Strnišče, Kidričevo
2007Presežni prostori
Galerija Instituta “Jožef Stefan”, Ljubljana
2007Pot navzven in pot navznoter
Ljubljanski grad, Peterokraki stolp, Ljubljana
2007Vmesni prostori
Galerija Šivčeva hiša, Radovljica
2006Prisotnosti – bitje, Razstava slik
Galerija Pika, Kamnik
2005Nove razsežnosti, Razstava slik
Galerija Božidar Jakac, Samostanska cerkev, Kostanjevica na Krki
2004Galerija Tenzor
Galerija Tenzor, Ptuj
2004Galerija ZDSLU
Galerija ZDSLU, Ljubljana
2003Samostojna razstava
Galerija Pedagoške fakultete, Ljubljana
2002Pregledna razstava slik in slikovnih objektov
Galerija Loškega muzeja, Škofja Loka
2001Pregledna razstava slik in slikovnih objektov
Mestna galerja Piran, Piran
Skupinske razstave
201833. viški likovni salon
O.š. Vič, Ljubljana
2018Ilustracija kot podoba preteklosti
Miheličeva galerija, Ptuj
2018Imago mundi, Beneton
Stara ribarnica (Salone degli Incantini), Trst, Italija
201814. novomeški likovni dnevi
Jakčev dom, Novo mesto
2018Mednarodni festival sodobnega kolaža KAOS, »Kaj če…«
Stolp Škrlovec, Kranj
2018Festival Mini Castra, mednarodna razstava akvarela
Lokarjeva galerija, Ajdovščina
2018Samostojna razstava
Galerija Krka Ljubljana, Ljubljana
2018Za vedno jesen
Galerija Krka Novo mesto, Novo mesto
2017ArtExpo Winter Rome
Galleria Domus Romana, Rim, Italija
2017»Bilo je nekoč«, razstava ilustracij
Mestni muzej Idrija, Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg, Gewerkenegg
201732. viški likovni salon
O.š. Vič, Ljubljana
20172. mednarodni festival akvarela Castra 2017
Lokarjega galerija, Ajdovščina
2017ArtExpo
BTC City, Ljubljana
2017»Kvadrat«
Galerija Hest, Ljubljana
2017»Art je moj kruh«
Galerija DLUL, Ljubljana
2017Zimski salon
Galerija ZDSLU, Ljubljana
2017Südpol 12.0
Galerie Vorspann/Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/Železna kapla, Avstrija
2017Avkcija umetniških del slovenskih avtorjev na področju minimalizma, konstruktivizma in konceptualizma
Slovensko ljudsko gledališče Celje, Ljubljana
2016Ex tempore karneval Ptuj 2016
Mestna hiša, Ptuj
2016Sinji vrh 2015
Grad Gewerkenegg, Razstavišče Nikolaja Pirnata, Idrija
2016Sinji vrh 2015
Šivčeva hiša, Radovljica
2016Sinji vrh 2015
Galerija A. Kosič, Gorica, Italija
201631. viški likovni salon
O.š. Vič, Ljubljana
2016Slovenski suvremeni ilustratori
Kutika, Atelier Lončarić-Planić, Zagreb, Hrvaška
2016XIX. mednarodna likovna kolonija Križanke
Viteška dvorana Križank, Ljubljana
2016Mini Castra 2016, mednarodna razstava akvarelov
Lokarjeva galerija, Ajdovščina
201623. ex-tempore Grožnjan
Mestne ulice, Hrvaška
2016Parallax Art Fair
Chelsea old town hall, London, GB
2016»Kaj je zeleno in leti po zraku«, sekcija ilustratorjev ZDSLU
Galerija ZDSLU, Ljubljana
2016Prospettive 2016
Residence agli Ulivi, Trieste, Italia
2016Prednovoletna razstava
Galerija ZDSLU, Ljubljana
2016Novoletna razstava
Galerija DLUL, Ljubljana
2015Ex-tempore karneval Ptuj 2015
Mestna hiša, Ptuj
201530. viški likovni salon
O.Š. Vič, Ljubljana
2015Majski salon 2015, »Zrak«
Lokarjeva galerija, Ajdovščina
2015Slikarski simpozij
Sinji vrh nad Ajdovščino, Sinji vrh nad Ajdovščino
201513. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015
Wunderkammer, Miheličeva galerija, Minoritski samostan, Ptuj
20154. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj 2015 – ZDSLU
Sodobna pokrajina, Kranj
2015Sinji vrh 2015, Slovenija odprta za umetnost
Pogled od zgoraj; Kosovelov dom,, Sežana
20159. Ex-Yu konkurs za grafiku
Galerija ULUS, Beograd, Srbija
20145. međunarodna izložba minijature
Galerija Trag, Sremčica, Beograd, Srbija
201412. međunarodni bijenale umetnosti minijature
Kulturni centar, Gornji Milanovac, Srbija
201429. viški likovni salon
O.š. Vič, Ljubljana
201417. međunarodna izložba minijature
Novi dvori, Zaprešić, Hrvaška
2014Hiša Đure Jakšića
Hiša Đure Jakšića, Beograd, Srbija
2014Majski salon 2014, »Voda«
Dvorana Galerija, Gospodarsko razstavišče Ljubljana; Lokarjeva galerija, Ajdovščina, Ljubljana, Ajdovščina
20143. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU 2014 (kolaž, asemblaž)
Prešernova hiša, Kranj
201126. viški likovni salon
O.Š. Vič, Ljubljana
2011Razstava ZU Paviljon
Kulturni dom, Santa Croce, Italija
2011Drawing Connections
Siena Art Institute, Siena, Italija
2011Cveti sedemsto cvetov, Majski salon 2011
Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, Trbovlje
2011Švedsko-slovensko-japonsko prijateljstvo (Likovna razstava ob 20. obletnici države Slovenije)
Kulturfyren, Stocholm, Švedska
2011Međunarodna izložba minijature 2011
Galerija Trag, Beograd, Srbija
2011Kvari, kuarići, ćubi, ćubići; Upodobitve šavrinske folklorne pesmi
Galerija ZDSLU, Ljubljana
2011Caveau aperto
Galerija FO.VI, Kidričevo
2011Prednovoletna razstava
Galerija Hest, Ljubljana
2010Dirin dirin duka, Razstava ilustracij
Šivčeva hiša, Galerija Kambič, Radovljica, Metlika
201025. viški likovni salon
O.Š. VIČ, Ljubljana
2010Majski salon 2010, Prehojena pot
Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
2010Antično svetišče in zdravilišče ob izviru reke Timave, Razstava ZU Paviljon
Stara šola Temnica, Kostanjevica na Krasu
20109. slovenski bienale ilustracije
Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2010Art Stays Ptuj 2010, (Beti Bricelj, Tanja Špenko)
Mestna hiša Ptuj, Ptuj
2010Mednarodna razstava miniature
Galerija Trag, Beograd, Srbija
200945. slikarska kolonija Izlake – Zagorje
Kulturni center Delavski dom Zagorje – Galerija Medija, Zagorje
2009Majski salon 2009, Moja podoba
Galerija mestne hiše, Kranj
200924. viški likovni salon
O.Š. Vič, Ljubljana
2009Risba na Slovenskem II
Mestna galerija Ljubljana, Umetnostna galerija Maribor, Ljubljana, Maribor
2009Dirin dirin duka
Galerija ZDSLU, Ljubljana
200945. zlatno pero Beograda
Umetnički paviljon Cvijeta Zuzorić, Beograd, Srbija
2009The 3th Edition of Painting Salon
Carbunari, Carbunari, Romunija
200823. viški likovni salon
O.Š.Vič, Ljubljana
2008Majski salon 2008, Svoboda ustvarjanja
Galerija – muzej Lendava,, Lendava
2008Antonu Ažbetu, Razstava društva Paviljon
Ljubljanski grad, Hribarjeva dvorana, Ljubljana
200844. slikarska kolonija Izlake – Zagorje
Kulturni center Delavski dom Zagorje – galerija Medija, Zagorje
2008Balkanske grafične paralele
Muzej NU Zavod i muzej Bitola, Makedonija
200722. viški likovni salon
O.Š. Vič, Ljubljana
2007Majski salon 2007, Dotik ustvarjalne roke
Galerija Murska Sobota, Murska Sobota
2007Dobrodelna razstava – Za trnovski park
Galerija KUD Trnovo, Ljubljana
2006XXI. viški likovni salon
O.Š. Vič, Ljubljana
2006The 8th Small Engraving Salon
Carbunari, Carbunari, Romunija
2006Mail Art Project – I´ve lost Lilly´s picture
Florean Museum, Carbunari, Romania
2006Majski salon 2006 – Vztrajanje
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, Slovenija
2006Iz likovne zbirke Tenzor
Miheličeva galerija, Ptuj
2006Privlačnost matrice – Lesorez v Sloveniji v 20. stoletju
Mednarodni grafični center, Ljubljana
20065th Egiptian International Print Triennale 2006
Giza, Giza, Egypt
20064. bienale slik malega formata
Galerija Ante Trstenjak, Ljutomer
2006Novoletna razstava
Galerija ZDSLU,, Ljubljana
2005Politike slikarstva
Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2005Politike slikarstva
Mediteranski festival, Château des Bruneaux, Firminy, Francija
2005Medana 2005
Slovenski kulturni dom, Gorica, Italija
2005II. slikarski Ex-tempore Kamnik
Galerija Pika, Kamnik
2005The 7th Small Engraving Salon
Carbunari, Carbunari, Romunija
2005XX. viški likovni salon
O.Š. Vič, Ljubljana
2005Prva Linija
Mednarodni grafični likovni center, Grad Tivoli, Ljubljana
2005La gravure sur bois
5e concours Jean Chieze, Pariz, Francija
20057. slikarska kolonija Jernejevo
Šentjernej, Šentjernej
2004The 6th Small Engraving Salon
Carbunari, Carbunari, Romunija
2004Politike slikarstva
Mestna galerija Piran, Piran
2004Preseženi slikovni okvir
Bežigrajska galerija 2. Ljubljana, Ljubljana
2004II. mednarodni slikarski ex-tempore
Galerija Tenzor, Ptuj
2004Majski salon – POP
Jakopičeva galerija, Ljubljana
2004XIX viški likovni salon
O.Š. Vič, Ljubljana
2004Umetnost za srečo
Dobrodelna dražba umetnin izolskih in ljubljanskih umetnikov, Izola
2004Dražba likovnih del
Lions club Ptuj, Ptuj
2004Prednovoletna prodajna razstava članov ZDSLU
Galerija ZDSLU, Ljubljana
2003XXV. Intart, Hommage to Handke
Jakopičeva galerija, Ljubljana
2003XVIII. viški likovni salon
O.Š. Vič, Ljubljana
2003Ex – Tempore
Mestna galerija, Piran
2003I.mednarodni slikarski ex-tempore
Galerija Tenzor, Ptuj
20034th Egiptian International Print Triennale 2003
Kairo, Kairo, Egipt
2003The 5th Small Engraving Salon
Carbunari, Carbunari, Romunija
2003Dražba ZDSLU
Ljubljanski grad, Ljubljana
2003Dobrodelna dražba likovnih del
Lions klub, dvorana hotela Union, Ljubljana
2003Dobrodelna dražba umetniških slik
Gledališče Koper, Koper
2002The 4th International Small Engraving Salon
Carbunari, Carbunari, Romunija
2002XVII. viški likovni salon
O.Š. Vič, Ljubljana
2002Ex – Tempore
Mestna galerija, Piran, Piran
2001XVI. viški likovni salon
O.Š. Vič, Ljubljana
2001V. Biennale Europea per L’Incisione
Rotary club Acqui Terme, Ovada, Italija
20014th International triennial of Small Graphic Forms
Arka Art gallery of Lithuanian Artist’ Association, Vilnius, Litva
4. Nagrade, priznanja in reference
Nagrade
2019CFA Finalist Certificate
CFA Artist of the year, Circle foundation for the Arts, Lyon
2018ArtOpen, Umetnina meseca, januar 2018
2.mesto – risba, Slovenija
2018ArtOpen, Umetnima meseca, april 2018
2. mesto – risba, Slovenija
2018ArtOpen, Umetnina meseca, april 2018
2. mesto – grafika, Slovenija
2018ArtOpen, Umetnina meseca
1. mesto - grafika, Slovenija
2018ArtOpen, Umetnina meseca
1. mesto - slikarstvo, Slovenija
2017ArtOpen, Umetnina meseca januarja 2017
1.mesto - slikarstvo, Slovenija
2017ArtOpen, Umetnina leta 2017
2. mesto – slikarstvo, Slovenija
2016Grand Prix
Mednarodni ex-tempore Ptuj, Karneval 2016, Ptuj
2016Pohvala
23. mednarodni ex-tempore, Grožnjan, Hrvaška
2015Velika odkupna nagrada
Mednarodni ex-tempore Ptuj, Karneval 2015, Ptuj
2013Posebno priznanje strokovne žirije
Mednarodni ex-tempore Ptuj, Karneval 2013, Ptuj
20122. nagrada
Mednarodna razstava miniature 2012, Beograd, Srbija
2011Grand Prix
Mednarodni ex-tempore Ptuj, Karneval 2011, Ptuj
2010Priznanje za izjemen prispevek (za mentorsko delo)
Transgeneracije, Ljubljana
2005Posebno priznanje
II. Ex-tempore, Kamnik
2003Nominacija za nagrado
Muzej Florean, Romunija
2002Nominacija za nagrado 2002
Muzej Florean, Romunija
1996Diploma
Raciborz, Raciborz (Poljska)
1989Diploma
Volosko 89, Volosko (Hrvaška)
1987Odkupna nagrada
Volosko 87, Volosko (Hrvaška)
1984Zlata ptica
Ljubljana, Ljubljana
5. Mnenja kritikov
Zapis ob razstavi “Za vedno jesen”

Slikarka, grafičarka in likovna pedagoginja Tanja Špenko razvija estetiko, ki ima v različnih ustvarjalnih obdobjih svoje posebnosti. V svojih osupljivo svobodnih, neobremenjenih in odprtih delih poleg likovnih zakonitosti odkriva tudi intuitivne sledi, ki nastanejo z vzgibi človekove notranjosti. Dela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja , čeprav nosijo poveden naslov Slike, niso tradicionalne umetnine, temveč sestavljeni, v mešani tehniki narejeni in v prostor postavljeni predmeti/objekti pravokotnih, zaobljenih in zasukanih oblik. V devetdesetih letih so sledili zanjo značilni tridimenzionalni slikovnimi objekti, ki jih je začela poslikavati z ritmično nanizanimi vzorci, sestavljenimi iz najosnovnejših vizualnih elementov in likov, ki na slikah postanejo nosilci simbolnih funkcij. Pri ciklu slik na papirju pa gre za dvodimenzionalna dela, kjer sta pomembni predvsem barva in oblika. Nosilni simboli – poteze, pike, črte, spirale in različni geometrijski liki – so umetničina lastna mreža med tukaj in tam, med znotraj in zunaj, med potjo navzven in potjo navznoter. Zbiranje, najdevanje in ponovno polaganje simbolov v različne, a tudi vselej kompaktne postavitve, omogočajo gledalcu drugo perspektivo, a hkrati absolutno razpoznavnost slikarkine roke. Spomnimo: prva pomembna dela Tanje Špenko okoli leta 1980 so bila izrazito eksperimentalna, slike in kipi, neke vrste »polihromirani objekti«, sredi devetdesetih let pa se je njen stil ustvarjanja podob bistveno spremenil. Odslej so ne glede na določene razlike njena izrazito dvodimenzionalna dela, ustvarjena na večjih in manjših slikarsko grundiranih kartonih, prepoznavna. Dogajanje v prostorih podob postane dramatično z vstopom vehementnih potez, ki poosebljajo figure, največkrat dvojice. Kombinacije slikanja z akrilnimi barvami in odtiskovanja s polivinilne folije (kot nekakšne monotipije) ustvarjajo za Špenkovo takó značilno strukturo. Prostor, ki je postal sodobnejši jezik v slikarkinem novem slikarskem ciklu, pa ima več nasprotujočih si oblik: na slikah je ploskovit, perforiran, zavit, ukrivljen in mrežast. Prav ta element – mreža – določa nov način gledanja in sprejemanja njenih zadnjih del: tokrat slikarka uporabi modernistični »ready made« na povsem materialni osnovi kot likovno sredstvo. Barve nesramežljivo nanesenih mrež različnih velikosti so včasih izjemno močne in vroče, drugič izbrano umirjene in previdno odmerjene. V tišini samote se lažje prisluhne samemu sebi in se temu, kar počne, tudi v celoti posveti. Prav ta posvečenost je ključna za ustvarjanje Tanje Špenko. Pri njenih delih gre za izrazito intimne uvide, za vizije, ki se uresničujejo v abstraktnih podobah, a vendarle najpogosteje asociirajo dvojice figur in občutja med njima. Slikarka prisluhne občutkom, ki zvenijo in lovijo drug drugega, napol utopljeni, napol zakoreninjeni v njeni notranjosti. V sugestivnih potezah in oblikah, ki se kot skrivnostni simboli pojavljajo na slikovnih poljih, se kažejo umetničina globoka doživetja, včasih celo slutnje, ki jih zaznava resonančno uho, odsevno oko in oživlja nikoli tiha roka. Slikarkina govorica je nedvomno abstraktna, vendar berljiva skozi simboliko. In ne le skoznjo, kajti Špenkova gledalca vodi k branju svojih slik tudi z intimno čutnimi ali filozofsko domišljenimi naslovi, hkrati pa dopušča gledalčevo individualno dojemanje svoje vizualne pripovedi. Pogosto smo zaprti sami vase, razočarani nad svojim življenjem, nad tem, kar se nam je zgodilo, prepuščamo se žalosti. Prepuščamo se času, odpiramo se možnostim novega doživljanja. Grška filozofija in umetnost sta se že od nekdaj ukvarjali s skrivnostjo srečanja, z dotiki različnega. O srečanju lahko govorimo le v podobah, ki smo si jih ustvarili in nas povezujejo z našim hrepenenjem po resničnem zbliževanju. Slika Povezanost kaže izkušnjo globokega notranjega miru, kjer je v vseh rečeh navzoča lepota in prostor duhovne refleksije. Šele z globoko povezanostjo je moč zabrisati vse ostre meje med nasprotji, kar sporoča tudi slika Celovitost prisotnosti v prostoru. Tudi naslov slike O neizrekljivem – neznano vodi v globlje razmišljanje. Antični Grki so naš izraz za sproščenost, kar se da razumeti tudi kot neizrekljivo lebdeče stanje, opisali z besedo »apatheia«, kar pomeni osvobojenost od strasti. Vendar je bilo že tedaj jasno, da strasti ne moremo ne uničiti ne zatreti. Gre torej za to, da znamo z različnimi strastmi živeti tako, da nas ne obvladujejo. Moč, ki je v njih, moramo znati uporabiti v svojo korist. Špenkova v tem kontekstu ogenj v plamenih različnih barv združi v celovitost prisotnosti, v eno. Oblikovno so slike sestavljene na osnovi dveh različnih pristopov: racionalno zasnovane geometrijske forme določajo prostor, kamor Špenkova vitalno poseljuje navidezno amorfne oblike, simbolne figure z mnogoterimi medčloveškimi odnosi. Arhitekturne oblike, znamenja, krogi, trikotniki, v zadnjem obdobju pa tudi barvni pasovi različnih širin in kvadratne mreže oblikujejo razne racionalno domišljene okvire za vnašanje slikarkinih čustev vanje. Z vehementnimi zamahi nastale sproščene poteze postavljajo v te racionalne prostore najbolj spontane prvine, ki se v določenem trenutku ustvarjanja skoraj nezavedno porajajo v slikarki sami. Asociativno nakazane podobe figur, ki nakazujejo medsebojne odnose v večinoma melanholičnih jesenskih dneh, delujejo kot prividi iz sanj, kot simboli ali arhetipske podobe. Razum in intuicija, ravnotežje med duhovno silo in igrivo barvno materijo, nepojasnljivi geometrični liki, pogosto položeni eden v drugega (tarče, trikotniki, pravokotniki …), in zlahka berljivi odnosi potez, ki pravzaprav predstavljajo živa bitja. Zlahka berljiva poetika. Slika Konec poletja (abstrakcija vertikalnih pasov s plamenečo rdečo barvo v centru slike) je sinonim za spomin. Tudi slike Jesenska pesem (poigravanje elementov v prostoru), Pozna jesen (meglene sivine) in Za vedno jesen (trije elementi, ujeti v prostor) delujejo kot vizualiziran spomin. Je slikarka v novem, sproščenem in neobremenjenem ciklu slik na lovu za spomini? Ne le skrivnostne ali komplicirane, presenetljive so tudi slike z radostnim nagovorom, izslikane iz spominov. Primerjava z romanom »Na lovu za spomini« finskega pisatelja Arta Paasilinna ob tem ni naključna: čar njegovega pripovedovanja je v tem, da čudaška dejanja in še bolj čudaške misli zapiše zelo vestno in natančno, a hkrati neobremenjeno in sproščeno, kakor bi šlo za najnavadnejše prigode. Čar njene vizualne pripovedi je prav tako paradoksen, saj enostavne, mestoma celo banalne vzdihe Kje si, Navdih, Tempelj solza in sreče … izslika z mojstrsko maniro. Srce ji pusti, da ga gleda kot hologram. Pusti ji, da sledi doživetim utripom, prilepi se v njeno tipografijo dotikov. Nedvomno najbolj znana slovenska umetnica, še na retrospektivni razstavi leta 1979 občudovana ljubezniva žanrska slikarka Ivana Kobilca (1861–1926), je na retrospektivni razstavi v ljubljanski Narodni galeriji vzniknila v kritiških zapisih kot feniks iz pepela: kot »postmoderna, feministična slikarka, h kateri se danes zgrinjajo gledalci in v svojih zapisih na družbenih omrežjih ob münchensko Kofetarico postavljajo Rembrandta (pozni avtoportreti) in se jim zdi Dama z boo kar slovenska Mona Liza« (Tomaž Brejc, na facebooku ogledano 24. 9. 2018) je postala prava pop-ikona. Današnje pisanje o krivični poziciji umetnic v ekskluzivnem moškem svetu fin-de-siècla, o poniglavih preprekah in zaporah, ki jim niso dopuščale, da bi razvile svoje ustvarjalne sposobnosti, pa ni le nov pogled na umetnostno zgodovino in kritiko. Družbeno okolje, v katerem se morajo ženske ustvarjalke še danes uveljaviti, karierne možnosti in boj za enakopravnost je za mnoge umetnice še vedno aktualen. Ponovno vstajenje Ivane Kobilce in malikovanje njenega žanra pa je danes tudi snov sentimentalnega vživetja. A kaj, ko brez sentimentalnosti ne bi zmogli preživeti največjih bolečin našega življenja, kar velja tudi za Špenkovo. Intimna poetika osebnih znakov skrajno občutljive ustvarjalke ne vsiljuje pojmov, jih pa ponujajo naslovi slik, ki govorijo o oseh življenja, o njegovem dramatičnem pretakanju ... Hkrati s filozofskim razgrinjanjem podzavesti se odstira zastor slikarkinih hrepenenj in želja, razgalja skrivnost duše in uteleša notranja svetloba. Njene podobe na gledalca naredijo podoben vtis kot sanje, ki pogosto pustijo močan vtis tudi potem, ko se sanjač prebudi in se še v polsnu sprašuje o pomenu svojih sanj.

Tatjana Pregl Kobe
Besedilo za razstavo “Za vedno jesen”, Galerija Krka, Novo mesto, 2018

Časovne strukture

Abstraktno likovno/slikarsko izražanje nikakor ne pomeni zanikanja ali omaloževanja vsakdanjih drobnih dogodkov in doživljanja veselih, srečnih, nesrečnih ali žalostnih dogodkov. Ne pomeni niti zanikanja človešče občutljivosti ob doživljanju ekoloških katastrof, ob nerazumljim dogajanju v svetovni človeški družbi in slabem, negospodarnem ravnanja z naravo. Saj slikar je navsezadnje čisto običajen človek. Čeprav se slikar zaveda pravzaprav majhnosti in po eni strani omejenosti človeškega subjekta, po drugi strani išče prostranstva osebnih duhovnih možnosti in možnosti dialoga z drugimi subjekti družbe. V nekaterih mojih novejših delih, ki so tu objavljena, se pojavlja razmišljanje o časovnih strukturah, ki se nanaša tako na makrokozmos – vesolje kot tudi na osebni mikrokozmos. V časovnih dimenzijah makrokozmosa se kaže izredna majhnost človeka, ki pa s svojo energijo na nek način le sodeljuje v vesolju; v časovnih strukturah osebnega mikrokozmosa pa se pojavlja razmišljanje o sami časovnosti bitja, minljivosti in spremenjenih energijah, spremembah energij v času bitja in vesolja. V bolj ali manj določenih časovnih dimenzijah, vsaj kar se tiče merjenja časa, se pojavlja želja po osebnem pristopu, poseganju v časovno dogajanje, ki se kaže skozi gesto.

Tanja Špenko
, 2018

Ecce Homo

Razmišljala sem o konceptu, kako bi lahko pisala o tej temi v zvezi z mojimi slikarskimi deli, ki so nastajala nekaj desetletij nazaj in v današnjem času. Zelo pomembni pojmi za razumevanje mojih del sta prav človek v prostoru in času (njegove sledi, tako fizične kot duhovne), ki se jima pridružuje tudi kategorija energije tako človeka kot narave.V ta pojem so zajete tako fizične kot duševne in duhovne energije človeka, ki se med seboj prepletajo. Energijo narave in človeka pojmujem bolj panteistično. Ti pojmi se seveda nanašajo tudi na bivanje človeka v sodobnem času. So pravzaprav tako filozofski, psihološki kot tudi fizikalni pojmi. Nedavno sem si ponovno zaželela prebirati Tagorejeve modrosti v njegovih esejih Pot k popolnosti. Tam zelo nazorno pokaže razliko med vzhodnjaškim in zahodnjaškim načinom razmišljanja in ravnanja človeka. Medtem ko vzhodnjaški človek poskuša živeti v sožitju z naravo in jo lahko občuti celo kot skupno zavest, skupno dušo, si zahodnjaški človeč poskuša naravo čim bolj podrediti za svoje potrebe potrošniške in kapitalistične družbe, želje za osebnim dobičkom, kjer pride do izraza koristoljubje, a ekološke posledice takega načina razmišljanja so danes več kot vidne. Žal zahodnjaški človek večinoma gleda vzišeno na naravo, kot da bi želel pokazati in dokazati svojo premoč nad naravo ali vsaj obvladovanje narave, a ta miselnost se velikokrat s strani narave kruto maščuje. Žal je ta zahodnjaški pogled na svet danes obsedel tudi vzhodne družbe. Osebno seveda menim, tako sem razmišljala že v svoji mladosti, da je v današnjem svetu, ki ga naseljujemo tudi ljudje, potrebna temeljna povezava in integracija med starodavnih vzhodnim in današnjih zahodnim načinom razmišljanja. V zahodnih filozofijh, ki sem jih zavzeto prebirala v mladosti, po mojem mnenju prevladuje analitični duh, v starodavnih vzhodnih pa sintetični duh. Povezava obeh bi prinesla verjetno velik napredek v človeško družbo, duhovno stanje družbe in spremembo načina razmišljanja povprečnega Evropejca, na o Američanih sploh ne govorim. Velik vpliv na moje slikarsko delo (,ki nikakor ni elitistično oziroma namenjeno samo izbrancem) in način razmišljanja, je imelo tudi prebiranje zgodb o afriških in ameriških vračih, ki je mojemu delu dodalo neko skrivnostno, mistično komponento in razmišljanje o skoraj neverjetnih možnih sposobnostih človeka, ki ga je možno doseči vsaj s strani nekaterih posameznikov. Tako se mi tudi umetnost in slikarstvo pokaže kot prostor tudi skrivnostnih, magičnih možnosti človeka, ki odpira polja človekove svobode in ustvarjalnosti in sodeluje z ustvarjalnostjo in skrivnostjo narave. V mladosti sem veliko prebirala Freudova dela, morda zato, ker je bilo to takrat moderno, aktualno in že takrat občutila primanjkljaj njegove razlage nezavednega in teorijen sanj. Sanje mi tudi danes pomenijo in predstavljajo pomemben del eksistence, a materialistična razlaga sanj s speljevanjem razlage na zgolj seksualno problematiko me ni nikoli zadovoljila. Precej kasneje sem odkrila Junga, očarala me je njegova razlaga arhetopov, kolektivnega in osebnega nezavednega ter njegove veliko bolj poduhovljene in vsebinsko bogate teorije, kot jih je zmogel Freud. Mislim, da je v človeškem življenju, kot tudi v slikarski praksi, pomembna tako zavest kot nezavedno, v njunem prepletanju in sodelovanju pri oblikovanju odgovorov na pomembna vpašanja pri likovnem ustvarjanju kot tudi oblikovanju odgovorov na različna življenjska vpašanja, pa tudi v samem načinu bivanja človeka. V nezavednem se kaže tudi intuicija, kot pomemben dejavnik umetniškega ustvarjanja, ki prehaja v zavedne odnose in rešitve. Nekoč mi je nekdo zavrnil besedilo za objavo, češ, da preskakujem iz enega nivoja v drugi. Mislim, da je današnjem času razvejanosti duhovne kulture človeka težko vztrajati samo v enem vidiku, saj je moja želja po zaobjetju različnih znaj človekovih prizadevanj in interesov v celoto zelo izrazita (če poskušam razmišljati tako analitično kot sintetično), spominja me na Einsteinovo teorijo splošne teorije relatovnosti, kjer naj bi gravitacija rešila in poenotila vse probleme razlage vesolja. Sicer pa menim, da se ženski način razmišljanja zelo razlikuje od moškega, ženski princip razmišlanja je veliko širše fokusiran kot moški in morda ne tako zelo poglobljen v en sam vidik stvarnosti. Taka je ženska narava, verjetno povezana tudi s samo vlogo materinstva in razumevanja širših interesov tudi svojih otrok. Navrgla sem nekaj misli, ki so na nek način povezane s temo Ecce Homo, torej »Glej, človek«, kot nekaj čudežnega in dragocenega na tem svetu. Čeprav se ta pojem izvirno nanaša na človekovo – božje trpljenje, je pa v našem življenju tudi mnogo lepega, veselega, nepredvidljivega in čarobnega. Duhovna kultura človeštva je zelo bogata in raznolika. Morda enkratna? Ko bi bili le dovolj modri, da bi se svoje mesto in vlogo v svetu in naravi naučili častno in pošteno potrjevati oziroma nadgraditi. Verjetno mlajši rodovi malo drugače razmišljajo, a modrost starejših naj jim bo v razmislek.

Tanja Špenko
, 2018

Mnenja zbirateljev o avtorju

Prijavite se kot član kluba zbirateljev in si oglejte mnenja ostalih članov o avtorju ali oddajte svoje mnenje.
Imate vprašanje, dvome ali ste negotovi glede avtorja

Pogovorite se z našimi strokovnimi sodelavci in vprašajte za mnenje in nasvet

Imate več vprašanj? Kontaktirajte nas ali si oglejte odgovore na strani za pomoč uporabnikov ali preko chata!
Špenko Tanja
Spremljajte avtorja Špenko Tanja

Spremljajte avtorja in bodite obveščeni o novih umetniških delih in razstavah in si zagotovite takojšnji dostop do informacij.

Spremljajte avtorja