Tehnični opis: Olje na platno. S fotografijo evidentirana v katalogu Riko Debenjak: Živo verjamem v svetlobo in materijo, Mednarodni grafični center, Ljubljana, 2020 na str. 98.
Med najpomembnejšimi značilnostmi zgodnje umetniške izpovedi Rika Debenjaka je užitek slikanja. Že v njegovih zgodnjih delih se kaže kot občutljiv kolorist, ki je iz impresionistične in postimpresionistične tradicije izoblikoval svoj likovni izraz. Slogi in motivi, ki se jim je spontano in čutno predajal, so med seboj zelo različni. Pri slikanju aktov je kot slikar razsvetljeval notranje prostore z vidnim delom kot projekcijo s svetlobo ožarjenega pogleda, obstoječega le v njegovi duši. Te podobe kot objekt slikarstva prinašajo na dan vse psihične prostore kot izvir resnice, ki pripada le umetniku. Naslikal je kar nekaj avtoportretov, lastnih podob en face, pa tudi pri delu, s pogledom v hrbet in na slikarjev model.
Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj.
Krokar za slikarja Jožeta Tisnikarja ni bil le prispodoba smrti, temveč tesen življenjski sopotnik, ki ga je spremljal pri ustvarjanju. Ptice na njegovih slikah pogosto delujejo bolj človeško kot ljudje sami. Velike hipnotične oči so osrednje nosilke čustvenega naboja in odražajo grozo, začudenje ter nemo občutenje grozečega sveta. Predimenzionirani, ostri kljuni delujejo hkrati obrambno in grozeče, kar stopnjuje dramatičnost. Na sliki Trije krokarji iz obdobja njegovega poznega ekspresionizma so tri antropomorfne ptice, ki simbolizirajo večni trikotnik med ljubeznijo, osamljenostjo in smrtjo. Dve sta upodobljeni v tesnem objemu, kar nakazuje bližino, tolažbo, ljubezen ali skupno usodo pred neizbežnim. Tretji krokar ju opazuje z razdalje kot zunanji pričevalec, osamljeni stražar ali simbol samega slikarja, ki je celo življenje opazoval minljivost bivanja.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano desno spodaj, uokvirjeno
Tematski opis: Delo je bilo vključeno na pregledno razstavo Ivan Vavpotič 1877-1943 v Narodni galeriji leta 1987. Slika je reproducirana v katalogu razstave (str. 228) ter katalogizirana pod št. 62:
"Slika je tipičen Vavpotičev kompozicijsko premišljen plener: skozi sočnost krošenj, uokvirjenih z debli v ospredju, slikar usmerja gledalčev pogled v globino, na s soncem ožarjeni del poti s sprehajalci."
Tehnični opis: Mešana tehnika na platno (brez podokvirja), zavedeno v katalogu: Štefan Planinc (Art Gallery Interarte s.r.l. Milano), Oktober 1983, št. 8.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano zgoraj desno. Značilno Kraljevo pozno delo, verjetno iz časa okrog leta 1950, ko se je umetnik po drugi svetovni vojni v Ljubljani znašel v izolaciji, ki jo je presvetljeval z vitalistično občutenimi podobami, polnimi notranje svobode. Večji del upodobitve sprehajališča v ljubljanskem parku Tivoli s pogledom proti centru mesta, ki ga zaznamujeta ljubljanski grad in Nebotičnik, zavzema nebo, na katerem se skozi oblačno kopreno prikazuje košček sinjine, vse to pa je realizirano kot sproščena igra avtonomnih barvnih potez in dotikov. dr. Miklavž Komelj