Tehnični opis: Marmor, signiran in datiran na podstavku: F. GORŠE / 1920
Tematski opis: Kiparski opus Franceta Goršeta ima edinstven pomen v modernem slovenskem kiparstvu. Snoval je z različnimi kiparskimi materiali in jih vedno obravnaval enakovredno. V začetku je najraje uporabljal trde materiale, kamen in marmor, zelo sta mu bila pri srcu bron in žgana glina ter v slovenski podobarski umetnosti tako ljubi les. Njegove stilizirane, v kamnu hrapavo in kompaktno izvedene, a presevajoče figure so lahkotne. V kiparstvo je uvajal eleganco, kar je v kiparskem mediju, polnem plastičnega modeliranja, zagotovo izjemno. Zaradi značilne poroznosti materiala je zlahka ustvaril zamišljeno, poduhovljeno žensko podobo.
Tehnični opis: Pastel na papir, signirana in datirana desno spodaj: 1961 / B. Jakac
Tematski opis: V študijskem času je Božidar Jakac v Novem mestu v tesnem prijateljstvu s pesnikoma Miranom Jarcem in Antonom Podbevškom vplivno deloval kot likovni pobudnik gibanja t. i. novomeške pomladi. Njegove pastelne podobe pokrajin odražajo likovne izzive časa, v katerem so nastale. V zgodnji dobi je bil ekspresionist, pozneje se je njegov mladostni zagon predvsem pri upodabljanju pastelnih portretov njemu ljubih pokrajin umiril v mehkem, mojstrsko liričnem vizualnem jeziku, s katerim jih je opeval. Pastelni portreti rodnega Novega mesta so nastajali vse njegovo življenje v različnih letnih časih in ob različnih urah dneva.
Tehnični opis: Olje na platno, signirana desno spodaj: I Vavpotič. S fotografijo evidentirana v katalogu Ivan Vavpotič (1877–1943), Narodna galerija, Ljubljana 1987 pod kat. št. 81.
Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano desno spodaj.
Slikar Jože Tisnikar je z gostimi, temnimi plastmi jajčne tempere na sliki Netopirji ustvaril težko, zadušljivo ozračje, v katerem se prostor zdi brezmejen in klavstrofobičen. Luna ne prinaša romantične svetlobe, temveč mrko seva na celotno prizorišče, s čimer simbolizira cikličnost narave in neizogibnost usode, bdeče nad minljivim svetom. Apokaliptična pokrajina na sliki je razgaljena, sterilna, brez življenja. Absolutna samota zemlje je prikazana kot kraj, kjer ni več prostora za človeški vrvež, temveč le še za goli obstoj. Podobno kot krokarji v slikarjevem zgodnejšem obdobju so netopirji bitja prehoda med življenjem in smrtjo, svetlobo in temo. Njihove groteskne, a hkrati ranljive silhuete, ki se gibljejo skozi prostor, poosebljajo človekove podzavestne strahove, nemir in tesnobo pred neznanim.