Vse umetnine (5699)

Avtor: Gaspari Maksim
Leto nastanka: 1947

Tehnični opis: Olje na les, signirano in datirano spodaj na srednji paneli

Avtor: Dolinar Lojze
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Patinirani mavec, signirano spodaj na podstavku. Ta glava je vse, kar je ostalo od celopostavnega kipa Matije Gubca, ki ga je Lojze Dolinar ustvaril 1913; celota je fotografsko dokumentirana, v Slovenskem ilustrovanem tedniku pa je ob nastanku neznani poročevalec med drugim napisal: »Mladi umetnik je izločil vse zunanjosti, tako npr. razbeljeni prestol, krono itd. – ki jih, navadno, ni mogoče upodobiti s kiparskimi sredstvi. Edino spone na kraljevih rokah pričajo, da je prikovan na prestol strašnega poveličanja. Zgolj v postavi Gubca, v igri njegovega obraza in mišic na njegovem telesu je hotel izraziti njegovo muko in njega nestrti uporni ponos …« Kipar se je navdihnil pri pesmi Kronanje v Zagrebu Antona Aškerca, v kateri je grozljiva usmrtitev voditelja slovensko-hrvaškega kmečkega upora prikazana kot njegovo poveličanje. To je bila prva Dolinarjeva realizacija herojske figure. dr. Miklavž Komelj

Avtor: Tihec Slavko
Leto nastanka: 1976 - 1977

Tehnični opis: Les, signirano in datirano na najširšem delu kipa

Avtor: Huzjan Zdenko
Leto nastanka: 1985

Tehnični opis: Akril na platnu

Avtor: Huzjan Zdenko
Leto nastanka: 1986

Tehnični opis: akril na platno

Avtor: Huzjan Zdenko
Leto nastanka: 1983

Tehnični opis: Akril na platno

Avtor: Iucundus Bard
Leto nastanka: 1977

Tehnični opis: Olje na platno, signirano in datirano spodaj levo in na zadnji strani

Avtor: Boljka Janez
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Bron, signiran

Avtor: Boljka Janez
Leto nastanka: Neznano

Tehnični opis: Bron

Avtor: Širok Luka
Leto nastanka: 2020

Tehnični opis: Akril na PVC plošči

Avtor: Tratnik Iva
Leto nastanka: 2024

Tehnični opis: Tekstilni kolaž, gumbi, fimo masa, akril in olje na tepih

Avtor: Oman Valentin
Leto nastanka: 1992

Tehnični opis: Mešana tehnika na platno, signirana in datirana na zadnji strani: Oman 92

Tematski opis: S prehajanjem od čiste abstrakcije do uporabe znakov je Valentin Oman v zgodnjih devetdesetih letih inteligentno in vznemirjeno hkrati ustvaril svojo čustveno različico modernizma. V iskanju pogleda z druge strani je mojster eksistencialno zaznamovanega slikarstva s sencami in s prazninami, ustvarjenimi kriki presekanih tišin, našel likovno rešitev za piedestal minljivosti. Tako zaustavljen, iz časa izločen trenutek je nato prekril s silovitostjo in neprikrito čutnostjo likovnega posega, ki poudarjeno razkriva odsotnost kot občutek nelagodja in tesnobe − kar je mogoče prav s spreminjanjem in prekrivanjem figur.