Tehnični opis: Olje na karton, s fotografijo evidentirana v katalogu Moč pogledov. Portretno
slikarstvo Ivana Groharja, Loški muzej Škofja Loka, 2011 pod št. 26.
Tematski opis: Za Ivana Groharja je značilen impresionističen pogled na slovensko pokrajino, odeto v lirično razpoloženje. Zaradi teh njegovih del je javnost v poetu slovenske krajine in kmečkega življenja prepoznavala mit slovenstva, njegove krajine pa sprejemala kot podobe domovine. Kot kmečki sin je bil edini izmed slovenskih impresionistov, ki je bil popolnoma odvisen od slikarskega ustvarjanja, zato je med njegovo zapuščino tudi vrsta portretov, nastalih po naročilu. Med njegovimi manj značilnimi deli je tudi lastna podoba, na kateri kljub bolezni in bližajoči se smrti dominira samozavesten pogled skoraj štiridesetletnega umetnika.
Tehnični opis: Jajčna tempera na platno, signirano in datirano desno spodaj.
Opus slikarja Jožeta Tisnikarja je bil zgrajen okoli istega spoznanja resnice, da je minljivost namenjena vsem ljudem. Osrednje sporočilo slike Avtoportret s krokarjem je globoka eksistencialna refleksija o neločljivi povezavi med življenjem, smrtjo in umetniškim ustvarjanjem. S tem avtoportretom, ko se je njegova motivika po upokojitvi v prosekturi že prevesila v bolj meditativno fazo, izpoveduje svojo lastno umetniško identiteto. Bela barva oblačila spominja na njegovo dolgoletno delo obdukcijskega pomočnika. Profil z enim samim, nesorazmerno velikim očesom simbolizira vlogo zrelega opazovalca, ki skozi umetnost ne gleda le zunanjega sveta, ampak zre naravnost v človeško dušo, smrt in onostranstvo. Krokar na podobi deluje kot mistični spremljevalec, varuh prehoda med življenjem in smrtjo ter prinašalec modrosti, ki slikarju v njegovi ustvarjalni samoti ponuja tiho družbo.
Tehnični opis: Olje na platno, signirano desno spodaj.
Tone Kralj je bil kot ključna osebnost slovenskega ekspresionizma eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, izjemen tudi v evropskem umetnostnem prostoru. Zanj je značilna etična drža z močno izraženim socialnim čutom. Religiozna tematika ga je spremljala celo življenje. Slika Brez naslova, na kateri je upodobljena Marija z otrokom, predstavlja enega njegovih najpogostejših motivov, saj je skozenj izražal tako svetost kot socialno noto materinstva in kmečkega življenja. Na tej podobi je združil religiozno ikonografijo s svojim značilnim ekspresionističnim slogom in prvinami nove stvarnosti. Pri njegovih monumentalnih cerkvenih freskah je svetniški sij pogost; na manjših podobah pa je motiv avreole kot simbolne, nadnaravne svetlobe, iz katere izstopa milina Marijinega obraza, redkejši.
Tehnični opis: Marmor, signiran in datiran na podstavku: F. GORŠE / 1920
Tematski opis: Kiparski opus Franceta Goršeta ima edinstven pomen v modernem slovenskem kiparstvu. Snoval je z različnimi kiparskimi materiali in jih vedno obravnaval enakovredno. V začetku je najraje uporabljal trde materiale, kamen in marmor, zelo sta mu bila pri srcu bron in žgana glina ter v slovenski podobarski umetnosti tako ljubi les. Njegove stilizirane, v kamnu hrapavo in kompaktno izvedene, a presevajoče figure so lahkotne. V kiparstvo je uvajal eleganco, kar je v kiparskem mediju, polnem plastičnega modeliranja, zagotovo izjemno. Zaradi značilne poroznosti materiala je zlahka ustvaril zamišljeno, poduhovljeno žensko podobo.