Ivan Grohar se je leta 1867 rodil na Sorici v bajtarski družini iz Tirolskega in odraščal v okolju, kjer je živela domača obrt, slikanje na panjske končnice in steklo. Slikanje je pritegnila njegovo pozornost že v otroških letih, a se mu zaradi revščine ni mogel posvetiti in tako je vsakdanji kruh služil s kmečkimi in z gospodarskimi deli. Njegovo nadarjenost je opazil soriški župnik Anton Jamnik in ga leta 1888 peljal na ogled razstave v Škofjo Loko, nato pa mu priskrbel vajeništvo pri cerkvenem slikarju Matiji Bradašku v Kranju. Kot vajenec je svoje znanje izpopolnjeval tudi v Zagrebu v ateljeju Spiridiona Milanesija vse do vpoklica v vojsko. Po vojaščini, od koder je dezertiral in bil pozneje obsojen na krajšo zaporno kazen in podaljšanje vojaškega roka za eno leto, je med letoma 1892 in 1895 s podporo kranjskega deželnega odbora obiskoval Deželno risarsko šolo v Gradcu. Leta 1894 je sicer opravil sprejemni izpit na dunajski akademiji, a so ga zaradi pomanjkljive izobrazbe zavrnili. Oktobra leta 1895 se je odpravil v München, kjer je v muzejih kopiral starejše mojstre in obiskoval razne razstave. Poleti prihodnje leto se je naselil v Škofji Loki, kjer si je uredil svoj atelje. Leta 1897 je spoznal Riharda Jakopiča. V tistem času se je uveljavil kot slikar religioznih podob in pridobil več dragocenih naročil, med drugim generalnega vikarja J. Flisa za sliki za novo cerkev v Brezjah. Groharjevi preobrazbi sledimo od njegovega prihodnja v München, kjer ga je Jakopič leta 1899 seznanil z Antonom Ažbetom. Tam se je poznal tudi z Matijo Jamo in Matejem Sternenom. Po vrnitvi v Ljubljano novembra istega leta se je 1900 vrnil v München, nato pa živel v Ljubljani, v Škofji Loki in Sorici do leta 1902, ko je svojo motiviko poiskal v Devinu.
Pogovorite se z našimi strokovnimi sodelavci in vprašajte za mnenje in nasvet
Imate več vprašanj? Kontaktirajte nas ali si oglejte odgovore na strani za pomoč uporabnikov ali preko chata!